 |
Ljudi že od nakdaj zanima, kako dobro psi vidijo in v čem se pri tem razlikujejo od nas. Očitno je, da psi bolje vidijo v mraku, postavlja pa se vprašanje ali lahko vidijo barve. Kako natančen je pasji vid in kakšno je njihovo vidno polje v primerjavi s človekom? Vzemite si par minut časa in preberite spodnji članek, v katerem smo odgovorili na večino zastavljenih vprašanj. |
ALI PSI VIDIJO BARVE?
Psi vidijo barvno, vendar v primerjavi z ljudmi lahko vidijo le del barv v vidnem spektru obarvanih svetlobnih valov, medtem ko ljudje vidijo celoten spekter. Raziskovalci so ugotovili, da psi vidijo enako kot barvno slepi ljudje. To pomeni, da ne zaznavajo barv med rdečo in zeleno, prav tako pa ne razlikujejo med rumeno in oranžno. Na primer, če človek nek predmet zazna kot rdeč, ga pes vidi kot rumenega, medtem ko zelen predmet vidi kot zelo svetle sive barve. Vendar pa psi v primerjavi z ljudmi razlikujejo med različnimi odtenki modre in zelo podobnimi odtenki sive barve, ki pa jih ljudje ne zaznajo. Pasji svet je tako sestavljen iz rumene, modre in sive barve.
Vzrok je v količini določenega tipa vidnih celic, ki zaznavajo svetlobo. Poznamo dve vrsti vidnih celic, in sicer čepke in paličice. Trije tipi vidnih pigmentov v čepkih omogočajo zazanavo celotnega barvnega spektra, saj te vidne celice kombinirajo tri barve. Črno belo gledanje pa omogočajo paličice, celice z enim samim vidnim pigmentom. Ljudje imamo tri vrste barvno občutljivih celic, čepkov, psi pa le dve vrsti.
Psi vidijo barvno, vendar v primerjavi z ljudmi lahko vidijo le del barv v vidnem spektru obarvanih svetlobnih valov, medtem ko ljudje vidijo celoten spekter. Raziskovalci so ugotovili, da psi vidijo enako kot barvno slepi ljudje. To pomeni, da ne zaznavajo barv med rdečo in zeleno, prav tako pa ne razlikujejo med rumeno in oranžno. Na primer, če človek nek predmet zazna kot rdeč, ga pes vidi kot rumenega, medtem ko zelen predmet vidi kot zelo svetle sive barve. Vendar pa psi v primerjavi z ljudmi razlikujejo med različnimi odtenki modre in zelo podobnimi odtenki sive barve, ki pa jih ljudje ne zaznajo. Pasji svet je tako sestavljen iz rumene, modre in sive barve.
Vzrok je v količini določenega tipa vidnih celic, ki zaznavajo svetlobo. Poznamo dve vrsti vidnih celic, in sicer čepke in paličice. Trije tipi vidnih pigmentov v čepkih omogočajo zazanavo celotnega barvnega spektra, saj te vidne celice kombinirajo tri barve. Črno belo gledanje pa omogočajo paličice, celice z enim samim vidnim pigmentom. Ljudje imamo tri vrste barvno občutljivih celic, čepkov, psi pa le dve vrsti.
| Smisel zaznavanja barv lahko najdemo v teoriji evolucije. Za primate (iz katerih so se ljudje razvili) je barvi vid izjemnega pomena, saj tako razlikujejo med hranljivimi in užitnimi ter neužitnimi sadeži, ki so glavni del njihove prehrane. Kvalitetna pasja prehrana (ZiwiPeak, Orijen, Natural Balance,...) pa je v glavnem sestavljena iz mesa, za kar je bilo v preteklosti potrebno uloviti drugo žival (priporočamo branje članka 'Analiza sestavin v pasji prehrani'). Ta plen pa je večkrat v kamuflažnih barvah in se ne razlikuje od okolice. Tako razlikovanje barv in barvni vid za pse nikoli ni bil življenjskega pomena. |
|
|
| VIDNO POLJE Položaj oči je pri psih in ljudeh različen. Razmak med očesoma je pri psih večji kot pri ljudeh, zato ljudje bolje vidijo predmete, ki se nahajajo v območju pred očmi in lažje razberejo razdaljo. Pes pa se težko osredotoči na predmet pred njim, vendar pa imajo psi večje vidno polje, ki se odpira s strani in tako vidijo več sveta kot ljudje. Psi vidjo svet svetlejše kot ljudje, težko pa vidijo določene podrobnosti, na katere se človeški vid lažje osredotočii in jih zazna. Pasji vid je v primerjavi s človeškim slabši tudi pri določanju oddaljenosti nekega predmeta. Pasji vid pa je veliko bolj razvit za gledanje ponoči in glede zaznavanja premikajočih se objektov. |
|
|
UTRIPAJOČA SVETLOBA
Psi lahko bolje zaznajo gibanje, spremembno v svetlobi in utripanje. Tako psi vidijo televizijo kot serijo premikajočih se slik in ne kot povezano sliko.
NOČNI VID
Psi v primerjavi z ljudmi veliko bolje vidijo v mraku in temi. Razlog je v postavitvi paličic na mrežnici v pasjem očesu. Kot smo že omenili, paličice zaznavajo črno belo svetlobo in potrebujejo veliko manj svetlobe za svoje delovanje kot čepki. Na mrežnici v pasjih očeh je veliko več paličic, zato njihove oči bolje zaznavajo različne odtenke sive barve in se aktivirajo že pri zelo majhni količini svetlobe. Na boljši nočni vid pa vpliva še ena stvar v pasjih očeh, ki je ljudje nimajo: to je struktura imenovana refleksijska plast za mrežnico (Tapetum Lucidum), ki vsebuje celice občutljive na svetlobo, in le-to odbijejo nazaj skozi mrežnico. Tako kar najbolje izkoristijo tudi najmanjšo količino vpadne svetlobe. Psi s tem ponoči veliko bolje vidijo, nihove oči pa se v mraku in temi opazno svetijo.
Psi lahko bolje zaznajo gibanje, spremembno v svetlobi in utripanje. Tako psi vidijo televizijo kot serijo premikajočih se slik in ne kot povezano sliko.
NOČNI VID
Psi v primerjavi z ljudmi veliko bolje vidijo v mraku in temi. Razlog je v postavitvi paličic na mrežnici v pasjem očesu. Kot smo že omenili, paličice zaznavajo črno belo svetlobo in potrebujejo veliko manj svetlobe za svoje delovanje kot čepki. Na mrežnici v pasjih očeh je veliko več paličic, zato njihove oči bolje zaznavajo različne odtenke sive barve in se aktivirajo že pri zelo majhni količini svetlobe. Na boljši nočni vid pa vpliva še ena stvar v pasjih očeh, ki je ljudje nimajo: to je struktura imenovana refleksijska plast za mrežnico (Tapetum Lucidum), ki vsebuje celice občutljive na svetlobo, in le-to odbijejo nazaj skozi mrežnico. Tako kar najbolje izkoristijo tudi najmanjšo količino vpadne svetlobe. Psi s tem ponoči veliko bolje vidijo, nihove oči pa se v mraku in temi opazno svetijo.
NATANČNOST VIDA IN OSREDOTOČANJE NA DETAJLE
| Psi se ne morejo tako dobro osredotočiti na obliko in podrobnosti določenega objekta (pasji vid ni tako bister). Ob gledanju z enake razdalje, ljudje določen predmet razločno vidijo, medtem je za pse ta isti predmet zamegljen. Pasji vid je v splošnem ocenjen kot vid 7/23, kar pomeni, da psi pri 7-meterski razdalji vidijo enako dobro kot človek pri 23-meterski razdalji. Ker psi v očesih nimajo rumene pege (območja 100% pokritega s čepki) kot ljudje, je ostrina njihovega vida 6krat slabša kot pri človeku. |  |
Bistrost vida je odvisna od velikosti zenice, velikosti leče in roženice ter od postavitve čepkov in paličic na mrežnici. Mišice na šarenici kontrolirajo velikost zenice, ki se lahko širi ali oži glede na količino svetlobe. Ko se zenica razširi, v oko spusti več svetlobe. Zato imajo živali, ki so bolj aktivne v mraku in temi, zenice zelo velike. Vendar pa večja zenica zmanjšuje zaznavanje globine.
Pes, ki je aktiven v mraku in slabi svetlobi, ima v očeh tudi večje in debelejše leče, s katerimi zbere več svetlobe in večjo roženico, ki lomi svetlobo in tako v primerjavi z ljudmi veliko bolje vidi ponoči. Na bistrost vida pa vpliva tudi postavitev čepkov in paličic ter rumena pega.
Ljudje imajo več čepkov in tudi rumeno pego, kar jim omogoča, da na krajših razdaljah vidijo bolj čisto kot psi. Razlog za večjo bistrost in globino vida pri ljudeh ponovno izhaja iz evolucijske teorije, saj so primati (iz katerih so se ljudje razvili) potrebovali boljše zaznavanje globine in večjo ostrino vida na krajših razdaljah pri skakanju z drevesa na drevo.
EVOLUCIJA JE VZROK
Skozi proces evolucije so ljudje in psi razvili svoj vid tako, da jim je kar najbolje služil pri vsakodnevnem boju za preživetje. Ljudje so se pri iskanju hrane zanašali na njihovo zaznavanje barv in globine ter na bistrost vida na kratkih razdaljah, medtem ko psi zaznavanja barv pri iskanju hrane niso potrebovali, saj je njihov plen večinoma v kamuflažnih barvah in ga je na podlagi barve težko razločiti od okolice. Za pse je bil veliko bolj pomemben dobro razvit nočni vid.
Če povzamemo, ljudje bolje zaznavajo globino, barve in najmanjše podrobnosti opazovanega objekta, medtem ko psi bolje vidijo pri slabi svetlobi, z vidom bolje zaznajo premik določenega objekta in se na najmanjši premik opazovanega objekta z očmi tudi hitro odzovejo. Pri ljudeh prevladuje mišljenje, da je človeški vid boljši od pasjega, kar težko trdimo. Gre le za različno razvid vid, ki tako psom kot ljudem kar najbolje služi glede na njihove potrebe.
Pes, ki je aktiven v mraku in slabi svetlobi, ima v očeh tudi večje in debelejše leče, s katerimi zbere več svetlobe in večjo roženico, ki lomi svetlobo in tako v primerjavi z ljudmi veliko bolje vidi ponoči. Na bistrost vida pa vpliva tudi postavitev čepkov in paličic ter rumena pega.
Ljudje imajo več čepkov in tudi rumeno pego, kar jim omogoča, da na krajših razdaljah vidijo bolj čisto kot psi. Razlog za večjo bistrost in globino vida pri ljudeh ponovno izhaja iz evolucijske teorije, saj so primati (iz katerih so se ljudje razvili) potrebovali boljše zaznavanje globine in večjo ostrino vida na krajših razdaljah pri skakanju z drevesa na drevo.
EVOLUCIJA JE VZROK
Skozi proces evolucije so ljudje in psi razvili svoj vid tako, da jim je kar najbolje služil pri vsakodnevnem boju za preživetje. Ljudje so se pri iskanju hrane zanašali na njihovo zaznavanje barv in globine ter na bistrost vida na kratkih razdaljah, medtem ko psi zaznavanja barv pri iskanju hrane niso potrebovali, saj je njihov plen večinoma v kamuflažnih barvah in ga je na podlagi barve težko razločiti od okolice. Za pse je bil veliko bolj pomemben dobro razvit nočni vid.
Če povzamemo, ljudje bolje zaznavajo globino, barve in najmanjše podrobnosti opazovanega objekta, medtem ko psi bolje vidijo pri slabi svetlobi, z vidom bolje zaznajo premik določenega objekta in se na najmanjši premik opazovanega objekta z očmi tudi hitro odzovejo. Pri ljudeh prevladuje mišljenje, da je človeški vid boljši od pasjega, kar težko trdimo. Gre le za različno razvid vid, ki tako psom kot ljudem kar najbolje služi glede na njihove potrebe.
SORODNI ČLANKI:
Analiza sestavin v pasji prehrani
Branje in razumevanje deklaracij na pasji hrani
viri: www.uwsp.edu, www.vetinfo.com, www.petplace.com
