KAJ JE DISPLAZIJA KOLKOV?
| Za popolno razumevanje te pasje bolezni si moramo najprej osvežiti osnovo znanje glede pasje anatomije. Globlje in natančneje moramo pogledati v kolčni sklep, ki ga displazija kolkov prizadene. V kolčnem sklepu je zadnja noga združena s telesom psa. Kolčni sklep sestavljata glavica stegnenice zadnje noge, ki se pri normalnem sklepu prilega v ponvico kolka, katera se nahaja na medenici. Ponvica in glavica se popolnoma prilegata in s tem omogočata prosto gibanje stegnenice v kolčnem sklepu. Obe kosti skupaj povezujejo vezi (ligamenti), obkroža pa jih močno vezivno tkivo, kar sklepu daje potrebno stabilnost. |
 |
Površina, kjer se združeni kosti dotikata, se imenuje sklepna površina. Je popolnoma gladka in obložena z mehkim in gobastim hrustancem. Poleg tega je v sklepu prisotna tudi zelo lepljiva tekočina (mazivo), ki vlaži sklepno površino in zmanjšuje trenje ter tako lajša gibanje sklepa. Pri zdravem psu bodo vsi našteti elementi kolčnega sklepa normalni in pes ne bo imel nobenih problemov z gibanjem in s stabilnostjo kolčnih sklepov.
Displazija kolkov je pasja bolezen, ki je povezana z nepravilno zgradbo kolčnega sklepa in z ohlapnostjo mišic, vezivnega tkiva in vezi, ki bi normalno kolčnemu sklepu nudile vso potrebno oporo. Večina psov z displazijo kolkov se skoti z normalno oblikovanimi kolčnimi sklepi, vendar se lahko zaradi genetskih in tudi drugih vzrokov kasneje pojavi ohlapnost v vezivnem tkivu in vezeh, ki kolčni sklep obdajajo. Ob pojavu ohlapnosti mišic, le-te sklepnih površin ne držijo več skupaj in površini se oddaljita. Ločitev sklepnih površin povzroči drastične spremembe v velikosti in obliki obeh v kolčnem sklepu vključenih kosti. Ta ločitev in z njo povezano preoblikovanje kolčnega sklepa kaže značilne bolezenske znake, ki so povezani z displazijo kolkov. Displazija kolkov ni nujno enostranska: lahko prizadene kolčna sklepa na levi in/ali na desni strani.
KATERI SO BOLEZENSKI ZNAKI, KI KAŽEJO NA DISPLAZIJO KOLKOV?
Displazija kolkov in posledično osteoartritis lahko prizadene pse vse starosti. V najhujših primerih se simptomi bolezni pokažejo že pri pet mesecev starih pasjih mladičkih, pri katerih lahko opazimo nelagodje in bolečino pred in po razgibavanju. Stanje se kasneje samo še poslabšuje in brez ustrezne oskrbe in pomoči psi z displazijo kolkov kmalu ne morejo več hoditi. V večini primerov pa se bolezenski znaki displazije kolkov pokažejo šele, ko je pes v srednjih letih ali kasneje.
|
Normalen sklep
 |
Displazija kolkov
 |
Bolezenski znaki displazije kolkov so zelo podobni tistim, ki kažejo različne vrste artritisa. Najprej se spremeni drža psa pri hoji in teku in psi se gibajo tako, da iztegujejo ali krčijo zadnje noge. V večini primerov tečejo v t.i. zajčjem teku. Prav tako se pojavlja otrdelost in bolečina v zadnjih nogah po razgibavanju ali takoj zjutraj. Psi imajo težave tudi pri hoji po stopnicah. V blažjih primerih displazije kolkov otrdelost zadnjih nog izgine po krajšem razgibavanju. Nekateri psi tudi šepajo in ne kažejo zanimanja za vsakodnevne aktivnosti in gibanje. Lastniki omenjene znake večkrat povezujejo s staranjem psa in so po zdravljenju psa zaradi diagnosticirane displazije kolkov presenečeni, ko se zadnje noge vrnejo v normalno in za psa nebolečo držo. Če bolezni lastniki ne zdravijo, lahko močno napreduje in povzroči raztrganine v mišicah in psi kasneje potrebujejo pomoč celo pri vstajanju. |
PRI KATERIH PSIH SE POJAVI DISPLAZIJA KOLKOV?
Displazija kolkov je večinoma problem velikih in zelo velikih pasem. Največkrat ta bolezen prizadene nemške ovčarje, labradorce, rotvajlerje, zlate prinašalce, bernardince in nemške doge. Naštete pasme psov spadajo med najbolj pogoste pasme psov, ki jih imajo ljudje doma, zato je možno, da je bolezen tako številčna zaradi velike populacije psov teh pasem. Po drugi strani pa pasme, kot so veliki angleški in ruski hrti, kažejo zelo nizko nagnjenost k pojavu displazije kolkov, le-ta se lahko pojavi tudi pri srednje velikih pasmah, redkeje pa pri majhnih pasmah. Prvenstveno je displazija kolkov bolezen čistokrvnih psov, vendar pa se lahko pojavi tudi pri mešancih, še posebno, če je pes mešanec dveh pasem, ki sta nagnjeni k pojavu te pasje bolezni.
KATERI DEJAVNIKI VPLIVAJO NA RAZVOJ DISPLAZIJE KOLKOV?
Displazija kolkov se pojavi zaradi ohlapnosti vezivnega tkiva in mišic v kolčnem sklepu, kar povzroči preoblikovanje sklepa. Posledično se pojavita bolečina in artritis. Največje polemike med strokovnjaki se pojavljajo pri določanju tistih dejavnikov, ki naj bi povzročali displazijo kolkov.
GENETSKI RAZLOGI:
Raziskovalci in veterinarji se strinjajo, da je displazija kolkov močno odvisna od genov posameznega psa. To pomeni, da v primeru, da ima eden od staršev displazijo kolkov, obstaja velika verjetnost, da enako bolezen podeduje tudi pasji mladič. V primeru, da v vzrejni liniji določenega psa ni primerov z displazijo kolkov, je pojav le-te pri potomcih teh psov manj verjeten. S selektivnim razmnoževanjem psov lahko displazijo kolkov dokaj učinkovito preprečimo, po drugi strani pa lahko tudi povečamo možnosti za njen nastanek. Z drugimi besedami, če se sparita dva displastična psa, je velika verjetnost, da bodo njuni potomci imeli displazijo kolkov, vendar pa verjetno ne bodo imeli enakih in enako intenzivnih bolezenskih znakov. Potomci dveh displastičnih psov so lahko tudi le prenašalci in bolezen se lahko razvije šele pri njihovih potomcih ali pri kasnejših generacijah. Iizkoreninjene displazije kolkov iz določenih pasem in vzrejnih linij torej še vedno predstavlja velik izziv za raziskovalce.
PREHRANA in RAST:
Strokovnjaki s področja veterine se strinjajo, da obstaja visoka povezanost med prehrano in razvojem displazije kolkov pri psih. Za psa, ki je že genetsko nagnjen k možnosti pojava displazije kolkov, je zelo pomembna količina kalorij in obdobje pasjega življenja, v katerem jih zaužije.
KATERI DEJAVNIKI VPLIVAJO NA RAZVOJ DISPLAZIJE KOLKOV?
Displazija kolkov se pojavi zaradi ohlapnosti vezivnega tkiva in mišic v kolčnem sklepu, kar povzroči preoblikovanje sklepa. Posledično se pojavita bolečina in artritis. Največje polemike med strokovnjaki se pojavljajo pri določanju tistih dejavnikov, ki naj bi povzročali displazijo kolkov.
GENETSKI RAZLOGI:
Raziskovalci in veterinarji se strinjajo, da je displazija kolkov močno odvisna od genov posameznega psa. To pomeni, da v primeru, da ima eden od staršev displazijo kolkov, obstaja velika verjetnost, da enako bolezen podeduje tudi pasji mladič. V primeru, da v vzrejni liniji določenega psa ni primerov z displazijo kolkov, je pojav le-te pri potomcih teh psov manj verjeten. S selektivnim razmnoževanjem psov lahko displazijo kolkov dokaj učinkovito preprečimo, po drugi strani pa lahko tudi povečamo možnosti za njen nastanek. Z drugimi besedami, če se sparita dva displastična psa, je velika verjetnost, da bodo njuni potomci imeli displazijo kolkov, vendar pa verjetno ne bodo imeli enakih in enako intenzivnih bolezenskih znakov. Potomci dveh displastičnih psov so lahko tudi le prenašalci in bolezen se lahko razvije šele pri njihovih potomcih ali pri kasnejših generacijah. Iizkoreninjene displazije kolkov iz določenih pasem in vzrejnih linij torej še vedno predstavlja velik izziv za raziskovalce.
PREHRANA in RAST:
Strokovnjaki s področja veterine se strinjajo, da obstaja visoka povezanost med prehrano in razvojem displazije kolkov pri psih. Za psa, ki je že genetsko nagnjen k možnosti pojava displazije kolkov, je zelo pomembna količina kalorij in obdobje pasjega življenja, v katerem jih zaužije.
| Dokazano je, da debelost pri psih povečuje dovzetnost psa za nastanek displazije kolkov, saj odvečna teža vpliva na vse sklepe, vključno s kolki. Posebno je debelost velik problem za pse, ki imajo displazijo kolkov zapisano že v genih. Drugi dejavnik povezan s prehrano je tudi zelo hitra rast mladičev v starosti od treh do desetih mesecev. Raziskovalci so opravili preizkus glede prehranjevanja v času mladosti, ki je pokazal, da se je pri mladičih labradorcev, ki so jedli hrano v količinah, ki so si jih lahko izbirali sami, pokazala večja možnost pojava displazije kolkov, kot pri drugi skupini mladičev, ki je jedla enako hrano, vendar so bile količine v obrokih zmanjšane za čertino. |  |
Hranjenje psa s hrano, ki vsebuje preveč ali premalo kalcija in drugih mineralov, prav tako odločilno vpliva na razvoj kolčne displazije. Z razmahom industrije s pasjo hrano je primanjkovanje mineralov v prehrani kot vzrok razvoja displazije kolkov dokaj redek pojav. Nekateri lastniki psov pa svojim ljubljenčkom najraje kuhajo kar sami. Pri tem početju je potrebno biti zelo pazljiv in sestavo hrane natančno nadzorovati: hrana mora biti uravnotežena in mora vsebovati dovolj kalcija in mineralov kot tudi vseh drugih elementov.
RAZGIBAVANJE:
Razgibavanje prav tako spada med dejavnike, ki vplivajo na razvoj kolčne displazije. Pri psih, ki so genetsko bolj nagnjeni k razvoju te pasje bolezni, lahko pretirano gibanje v mladosti razvoj te bolezni pospeši in poslabša. Po drugi strani pa vemo, da je pri psih z veliko in izrazito mišično maso manjša verjetnost pojava sklepnih pasjih bolezni kot pri manjših psih z manjšo mišično maso. Glede na to lahko trdimo, da razgibavanje in s tem krepitev mišic zmanjšuje verjetnost pojava kolčne displazije. Lastnik lahko svojega psa usmerja v take vrste rekreacijo, ki bo krepila zadnje mišice, kot je tek in plavanje. Stanje pa se lahko poslabša z rekreacijo, ki močno obremenjuje kolčne sklepe, kot na primer lovljenje frizbija.
Sorodni članki:
1. Displazija kolkov pri psih - odkrivanje bolezni (2. del)
2. Displazija kolkov pri psih - zdravljenje (3. del)
3. Artritis in druge sklepne bolezni pri psih
Članki, ki zadevajo zdravje vašega štirinožnega prijatelja so povzeti po člankih na spletnih straneh in jih objavljajo veterinarji in drugi strokovnjaki. S prevodom in povzemanjem lahko pride do nekaterih napak, zato ob zdravstvenih težavah, ki so povezane s sklepi svetujemo pogovor z veterinarjem, ki bo izdelal program, kateri bo prilagojen vašemu ljubljenčku in bo zanj tudi najprimernejši.
Manca Kovačič, Hov-Hov.si
Viri: www.peteducation.com - drs.Foster&Smiths' staff, www.klinika-vtz.si
RAZGIBAVANJE:
Razgibavanje prav tako spada med dejavnike, ki vplivajo na razvoj kolčne displazije. Pri psih, ki so genetsko bolj nagnjeni k razvoju te pasje bolezni, lahko pretirano gibanje v mladosti razvoj te bolezni pospeši in poslabša. Po drugi strani pa vemo, da je pri psih z veliko in izrazito mišično maso manjša verjetnost pojava sklepnih pasjih bolezni kot pri manjših psih z manjšo mišično maso. Glede na to lahko trdimo, da razgibavanje in s tem krepitev mišic zmanjšuje verjetnost pojava kolčne displazije. Lastnik lahko svojega psa usmerja v take vrste rekreacijo, ki bo krepila zadnje mišice, kot je tek in plavanje. Stanje pa se lahko poslabša z rekreacijo, ki močno obremenjuje kolčne sklepe, kot na primer lovljenje frizbija.
Sorodni članki:
1. Displazija kolkov pri psih - odkrivanje bolezni (2. del)
2. Displazija kolkov pri psih - zdravljenje (3. del)
3. Artritis in druge sklepne bolezni pri psih
Članki, ki zadevajo zdravje vašega štirinožnega prijatelja so povzeti po člankih na spletnih straneh in jih objavljajo veterinarji in drugi strokovnjaki. S prevodom in povzemanjem lahko pride do nekaterih napak, zato ob zdravstvenih težavah, ki so povezane s sklepi svetujemo pogovor z veterinarjem, ki bo izdelal program, kateri bo prilagojen vašemu ljubljenčku in bo zanj tudi najprimernejši.
Manca Kovačič, Hov-Hov.si
Viri: www.peteducation.com - drs.Foster&Smiths' staff, www.klinika-vtz.si
