Nevarne pasme psov

O nevarnih pasmah psov (pitbuli, rotvajlerji, dobermani, haskiji, nemški ovčarji, čov čovi …) se večinoma problematizira v medijih ob usodnih napadih psov. Žal vse prevečkrat na človeka. Vprašanje, ki se vedno znova postavlja ob teh tragičnih dogodkih, se nanaša na krivca. V nadaljevanju prispevka bomo skušali odgovoriti na vprašanje, kdo je kriv za to neželeno vedenje psa. Nevarne pasme psov, lastniki ali kombinacija obeh? Oziroma, ali obstajajo raziskave, ki povezujejo nevarne osebnostne lastnosti lastnikov z lastništvom t. i. nevarnih pasem psov.

NEVARNE PASME PSOV NE OBSTAJAJO – OBSTAJAJO BOLJ IN MANJ ZAHTEVNI PSI?

Vrsta napadov psov na kanadske prebivalce je sprožila zanimivo raziskavo pod okriljem kanadskega Angus Reid Inštituta. Zajela je mnenja 1057 odraslih prebivalcev o tem, kdo naj bi bil kriv za napade; pasma psa ali lastnik. Večina vprašanih (58 %) je menila, da so napadi psov redka dejanja. Pogojena naj bi bila z neustreznim vedenjem lastnika (slab lastnik) in ne pasme psa. Ostalih 42 % je menilo, da je za napade kriva pasma, saj so nekatere pasme dosti bolj napadalne in nevarne.

Od vseh vprašanih se je le 39 % zavzelo za popolno prepoved vzreje oz. lastništva nevarnih pasem. Med vsemi vprašanimi je prevladovalo mnenje, da bi morale izpostavljene pasme ves čas sprehoda nositi nagobčnike in biti na povodcu. Osebam z zgodovino lastništva psov, ki so napadli človeka, bi se moralo onemogočiti ponovno lastništvo kateregakoli psa. Licence za vzrejo pasemskih psov, ki veljajo za nevarne, bi morale biti dražje …

Raziskave, ki so želele posneti trenutno stanje oz. razmišljanja večjega vzorca populacije na temo krivde za napade psov

1. So za napade krivi slabi lastniki oz. bivalno okolje psa?
2. Je za napade kriva genetika določene pasme?

Morda bo koga presenetilo, toda raziskave so pokazale na oba dejavnika kot krivca za neljube dogodke. Obstajajo pasme psov, ki statistično veljajo za bolj nagnjene k agresivnemu vedenju. In obstajajo ljudje z osebnostnimi lastnostmi, zaradi katerih se bolj poistovetijo z agresivnejšimi pasmami in bi bilo bolje, če nikoli ne bi postali lastniki zahtevnejših pasem psov.

Raziskava Dr. Stanleya Corena

Zanimivo raziskavo je med 6000 ljudmi leta 1996 izvedel Dr. Stanley Coren. Želel je poiskati povezavo med določenimi osebnostnimi lastnostmi lastnikov nevarnih pasem psov. Z njo je dokazal, da so osebe z določenimi osebnostnimi lastnostmi bolj nagnjene k lastništvu natančno določenih pasem. Izsledke je opisal v knjigi Why we love the dogs we do. Knjiga je botrovala nadaljnjim raziskavam, ki so želele osvetliti vzgibe ljudi po nakupu točno določene pasme, ki se smatra za nevarno. (Nevarni naj bi bili psi, ki brez znanega razloga ugriznejo človeka ali ubijejo oz. napadejo drugo domačo žival, ali pasme, ki se uvrščajo med bolj napadalne.) Med nevarne pse se določene pasme, kot je npr. pit bull, uvrščajo že na podlagi slabega slovesa, ki ni nujno povezan z dejansko napadalnostjo določenega psa te pasme.

Vsekakor so določene pasme bolj nagnjene k napadalnosti, kar so zaznale tudi zavarovalnice po svetu in ustvarile seznam psov s povečanim tveganjem za neželeno vedenje. Na osnovi statistike so začele zavračati sklenitve zavarovanj psov, ki so se uvrstili v sam vrh: akita, čov čov, doberman, pit bull (stafordski terier, ameriški pitbul terier …), rotvailer in volčji hibridi.

Raziskava iz leta 2006

Leta 2006 je raziskava pod drobnogled postavila lastnike psov nevarnih pasem in njihove osebnostne lastnosti. 166 lastnikov psov s višjim tveganjem so primerjali z 189 lastniki psov z nižjim tveganjem nevarnega vedenja. Podrobno so preučili vse podatke o lastnikih. Vključno z morebitnimi sodnimi postopki, v katere so bili vpleteni, in obsodbami. Lastniki psov z višjim tveganjem so imeli skoraj 10-krat več kazenskih ovadb od ostalih lastnikov. Z razčlenitvijo podatkov po kategorijah kaznivih dejanj so ugotovili, da so imeli lastniki psov z visokim tveganjem v primerjavi z lastniki psov z nizkim tveganjem:

• 6,8-krat večjo verjetnost, da so bili obsojeni zaradi agresivnega kaznivega dejanja,
• 2,8-krat večjo verjetnost, da so storili kaznivo dejanje, povezano z nasiljem nad otroki,
• 2,4-krat večjo verjetnost, da so izvajali domače nasilje in
• 5,4-krat večjo verjetnost, da so storili prekršek, povezan z alkoholom.

Raziskava Univerze v Zahodni Virginiji

Zato ne preseneča, da se je ekipa znanstvenikov iz Univerze v Zahodni Virginiji odločila in anketirala 869 študentov preko anonimne ankete. Zanimala jih je pasma psa, ki so jo imeli, zgodovina kaznivih dejanj in njihova stališča do trpinčenja živali. Vprašalnik je vseboval tudi vprašanja, ki so razkrivala določene osebnostne značilnosti. Tudi te, ki jih pogosto povezujemo s psihopatskimi težnjami.

Rezultati so pokazali, da so bili lastniki nevarnejših pasem bolj dovzetni za kriminalna dejanja od lastnikov velikih pasem, lastnikov malih pasem in oseb, ki niso imele psa. Vedenjski vzorec lastnikov psov z visokim tveganjem je pokazal, da so bili tudi dejansko vpleteni v večje število kriminalnih dejanj (droge, nasilno vedenje, kraja …). Raziskava je podrobneje osvetlila osebnostne karakteristike lastnikov pasem z visokim tveganjem. V povprečju so bili lastniki pasem z visokim tveganjem bolj nagnjeni k rizičnemu vedenju in iskanju “težav”. Kot celota so bili osebnostno tudi bolj lahkomiselni, sebični in manipulativni. Delovali so tudi bolj samozavestno od lastnikov psov z nizkim tveganjem.

Zadnja, neprijetna ugotovitev raziskave, je pokazala, da se ti lastniki niso uspeli povezati s svojimi visoko rizičnimi pasmami psov na način, kot ostali lastniki psov. To ugotovitev so potrjevala stališča lastnikov rizičnih pasem, ki so bila dosti bolj odprta do zlorabe oz. trpinčenja živali od stališč lastnikov pasem z nizkim tveganjem.

Zaključna misel

Vse kaže, da je del lastnikov s t. i. psihopatskimi osebnostnimi značilnostmi bolj nagnjen k nakupu/lastništvu pasme psov, ki se smatrajo za nevarno. Raziskava ni preverjala, kakšen vpliv imajo v prispevku opisani lastniki na svoje živali. Prav tako ni merila niti ni dokazovala, da bi imeli vsi lastniki zahtevnejših pasem psov psihopatske osebnostne lastnosti. Menimo, da je slednje izjemno pomemben podatek, saj poznamo vrsto lastnikov t. i. nevarnih pasem psov, ki so čudoviti, enako pa lahko rečemo za njihove pse.

V Hov-Hov družini imamo že desetletja nemške ovčarje, ki so se v opisani raziskavi prav tako znašli v skupini psov z visokim tveganjem. Nemški ovčarji so čuvaji, ki imajo radi aktivnosti, zato sta naša nemška ovčarja šolana, delovna psa. Potrebujeta veliko našega časa, sta čudovita človekova prijatelja, inteligentna, učljiva in ljubeča do vseh članov družine, celo do mačke Mici. A enačba bi se lahko morda porušila, če bi prišla v roke lastniku, ki zanju ne bi imel dovolj časa, bi ju puščal veliko sama, zaprta v kakšnem premajhnem pesjaku in se jima ne bi vsakodnevno ustrezno posvečal.

Ni skrivnost, da si ljudje izbiramo pasme psov, ki se ujemajo z našim življenjskim stilom. Ker je naša družina močno vpeta v delovanje lokalnega društva, ki izvaja šolanje psov različnih stopenj, je bila pasma nemški ovčar naša prva izbira.

Povezava med nevarnimi osebnostnimi lastnostmi lastnikov in tveganimi pasmami

Če bi si želeli, da se nas ljudje bojijo ali bi želeli poudariti, da smo “nevarni”, da z nami ni dobro stopati v konflikt itd., bi si lahko za potrditev izbrali psa, ki se uvršča med zahtevnejše pasme psov. Preko nje bi se lahko samoizrazili; poudarili svoj karakter in pogled na svet. Oziroma, vsaj zdelo bi se nam, da to počnemo.

Težava bi nastopila, ko/če bi od psa pričakovali napadalno vedenje in ga k temu nenehno vzpodbujali ali celo trenirali. Kako naša pričakovanja in vedenje vplivajo na psa, nam bi bilo seveda vseeno. V takem primeru bi se porušil zdrav odnos med psom in lastnikom ter ostalimi psi in ljudmi. Ali drugače, porušila bi se enačba.

O posledicah porušene enačbe žal vsake toliko lahko beremo iz medijev, ko ta pasma pride v lastništvo nevestnemu lastniku oz. lastniku s psihopatskimi osebnostnimi lastnostmi. V škodo pasmi, ostalim skrbnim, odgovornim in ljubečim lastnikom in celotne družbe.

Vir: Psychological Characteristics Owners of AggressiveDog Breeds, S. Coren, 2009