Mačja demenca – simptomi, vzroki in zdravljenje

Posodobljeno: 12/05/2024

S prispevkom bomo skušali osvetliti lastnikom mačk slabo poznano bolezen mačjo demenco. Mačja demenca bo predstavljena z začetnimi simptomi, vzroki in zdravljenjem. A najprej k vzrokom, ki so povezani z dolgoživostjo mačk.

Okvirji za razvoj mačje demence

Življenjska doba mačk se podaljšuje iz več razlogov.

• Lastniki mačk se vedno bolj zavedajo vpliva zdrave hrane za mačke na njihovo dolgoživost in nevarnosti, ki prežijo na zunanje mačke. Sploh, če te prebivajo poleg prometnih cestišč. Zato zadnja leta beležimo porast notranjih mačk, saj jih ne ogrožajo zunanji dejavniki (promet, plenilci, prenosljive bolezni, poškodbe …).
• Mačke se vedno bolj dojemajo kot članice družine. Temu ustrezno so deležne veterinarske oskrbe in preventivne zaščite pred zajedavci in pogostimi mačjimi obolenji.
• Višanje starosti mačk zvišuje nevarnost razvoja bolezni, značilnih za mačje seniorje. Mačja demenca zato ni več redek pojav in bega vedno večje število ljubečih mačjih lastnikov.

Opažate katerega od vedenjskih znakov, kot npr.:

1. Je vaša starejša mačka začela urinirati oz. opravljati potrebo na nenavadnih, neprimernih mestih?
2. Zahteva vaša mačka več pozornosti, kot običajno?
3. Ste opazili, da pogosteje joka, zlasti ponoči?
4. Je manj avanturistična kot nekoč in se raje zadržuje v bližini doma?
5. Se vede neobičajno – strmi v stene, pozabi, kje ima posodo s hrano ali drugače komunicira z ostalimi mačkami?

Pozitivni odgovor na vsaj eno vprašanje morda nakazuje, da se vaša mačka spopada z upadanjem kognitivnih sposobnosti.

Mačja demenca ali sindrom kognitivne disfunkcije (CDS) je stanje, ki je neposredno povezano s staranjem mačjih možganov. Mačja demenca se razvija počasi. Vpliva na spremembe v zavedanju mačk, znižuje njihovo zmožnost učenja, spomina ter odzivnost na dražljaje. Počasno napredovanje simptomov na koncu pripelje do t. i. kognitivnega upada.

Simptomi in vrste demence pri mačkah

Bolezen napreduje počasi. Lastniki najprej opazijo spremembe v vedenju mačjih življenjskih sopotnic. V povprečju so te najbolj opazne, ko mačke dosežejo starost okoli 10 let. Dlje kot bolezen traja, večje težave bo imela mačka z »vsakdanjimi mačjimi stvarmi«. Morda bo pozabila, kje ima posodo s hrano ali kje je loputa za izhod iz hiše. Zaradi tega bo opravila mačjo potrebo na mestih, kjer je do sedaj ni še nikoli. Spremenile se ji bodo spalne navade in nivo aktivnosti. Vse to predstavlja za mačko stres, na katerega se zna odzvati z glasnim, pogostejšim mijavkanjem, ki na videz nima pravega vzroka.

Najpogostejši vedenjski znaki mačje demence so:

• Dezorijentacija,
• Spremenjen odnos do ostalih članov družine,
• Spremembe v ciklu spanje-budnost,
• Spremenjena raven aktivnosti.

Te štiri kategorije sprememb se najpogosteje izražajo v obliki:

• Zmedenosti mačk,
• Anksioznosti – nemiru,
• Močni razdražljivosti,
• Zmanjšani igrivosti,
• Prekomernem lizanju,
• Neupoštevanju že naučenih načinov vedenja oz. hišnih pravil,
• Počasnejši učljivosti,
• Zmanjšani skrbi zase,
• Uhajanju blata in urina,
• Izgubi apetita (anoreksija),
• Spremenjenem ciklu spanja (nočno prebujanje, spanje podnevi),
• Pogostejšem oglašanju – mijavkanju.  

Vzroki kognitivne disfunkcije pri mačkah

Raziskave nakazujejo, da bo približno tretjina mačk, starih med 11-14 let, razvila vsaj en vedenjski simptom, povezan s CDS. Pri mačkah, starejših od 15 let, se ta verjetnost poveča na približno 50 %. Natančni vzroki za razvoj mačje demence za enkrat še niso znani, na razvoj pa zagotovo vpliva genska predispozicija mačke. Sindrom mačje kognitivne disfunkcije je degenerativni proces mačjih možganov, ki lahko na koncu privede do izgube ali okvare ene ali več kognitivnih funkcij mačke.

Postavljanje diagnoze

Za postavitev diagnoze je nujen posvet z veterinarjem. Ta mora namreč ovreči ostale možne vzroke za vedenjske spremembe mačke, ki niso povezani s CDS. Artritis je bolezen mačk, ki po simptomih pogosto spominja na CDS. Ostale bolezni, ki se kažejo na podoben način kot mačja demenca, so bolezni ledvic, bolezni ščitnice, tumor na možganih, oglušelost …

Veterinarju boste olajšali delo, če si boste beležili vedenjske spremembe oz. dejavnosti, ki jih do pred kratkim pri svoji mački niste bili vajeni. Sledil bo natančen fizični pregled mačke. Morda vam bodo predlagali preiskavo krvi, UZ ali rentgensko slikanje. S temi preiskavami izločijo ostale vzroke, ki tudi vplivajo na spremenjeno vedenje mačk.

Zdravljenje sindroma kognitivne disfunkcije pri mačkah

Mačja demenca ni ozdravljiva bolezen. To pomeni, da bo vaša mačka potrebovala vseživljenjsko terapijo, vašo pomoč in veliko razumevanja. Od nivoja vaše angažiranosti je močno odvisna hitrost napredovanja bolezni. Tako kot pri ljudeh je tudi pri mačkah z demenco rutina izjemnega pomena.

Na upočasnitev upadanja kognitivnih sposobnosti močno vplivajo igra, razgibavanje in zdrava hrana. Strokovnjaki priporočajo, da se mačke z demenco hranijo s čim bolj kakovostno in uravnoteženo prehrano, bogato z omega 3 maščobnimi kislinami, selenom, vitaminom E in C, beta karotenom … Torej hrano za mačke, ki izboljšujejo kognitivne sposobnosti mačk. Lahko se odločite tudi za prehranske dodatke, kot na primer olje, bogato z omega 3 maščobami, ki ga dodajate najljubši hrani vaše mačke.

Obvladovanje mačje demence

Vaš veterinar bo spremljal odzive vaše mačke na izbrano terapijo. Če bolezen napreduje počasi oz. je stabilna, pričakujte cca 2 pregleda na leto. Za mačko, obolelo za mačjo demenco (ali artritisom) boste veliko naredili, če boste sledili naslednjim opravilom:

• Mačko hranite vedno ob istem času – rutina. Tako bo vedela, kdaj lahko pričakuje svoj obrok hrane.
• Hrana za mačke naj bo čimbolj usklajena z mačjim prebavnim traktor oz. potrebami. Če ne veste, kakšna hrana najbolj ustreza mačkam, vam bo v pomoč prispevek Pravilna prehrana mačk. Ta skuša osvetliti prehranske potrebe, navade in posebnosti teh čudovitih živali, sploh pri starejših mačkah, ki velikokrat pozabijo piti.
• Povečajte število posodic s hrano in vodo in mačjih stranišč v prostorih, kjer se giblje. Mačja stranišča naj bodo nižja, da se mačka ne bo mučila z vstopanjem. Nizka stranišča bodo močno olajšala opravljanje mačje potrebe tudi mačkam z artritisom. Prav tako bodite pozorni pri izboru mačjega posipa, ki naj ne bo pregrob.
• Skušajte čim manj posegati v običajno postavitev stvari, pohištva v prostorih, kjer se običajno zadržuje mačka (še posebej, če je vaša mačka slepa ali gluha). Spremembe v namestitvah lahko zmedejo mačko in so vir nemira oz. stresa. Če se spremenjenim postavitvam v stanovanju ne morete izogniti, jih uvajajte počasi, da se bo mačka lahko na njih navadila.
• Poskrbite, da bo imela mačka več udobnih mačjih ležišč/skrivališč nameščenih po bivalni enoti, ki bodo enostavno dostopna.
• Čim pogosteje se ukvarjajte s svojo mačko, če bo iskala vašo bližino. Pazite, da ob tem ne boste pretiravali, saj mačke izjemno cenijo svoj mačji mir.
• Prav tako nikar ne hitite s posvojitvijo nove mačke v želji, da bi vaši seniorki priskrbeli družabnico. Nehote jo lahko podvržete stresu, česar si zagotovo ne želite.

Kaj storiti ob diagnozi mačje demence

Staranje ni bolezen. Predstavlja pa povečano tveganje za razvoj vrste bolezni. Zato nikar prehitro ne obupajte, če opazite navedene spremembe v vedenju vaše mačke. Še vedno je vaša najbolj puhasta mačja življenjska sopotnica, ki vas sedaj najbolj potrebuje. Vzemite si čas zanjo, poskrbite, da bo njeno življenje čim manj stresno. O stresu pri ljubljenčkih smo pisali v enem naših predhodnih prispevkov. Toplo priporočamo v branje prispevek Stres pri psih in mačkah, saj vam lahko pomaga pri obvladovanju bolezni.

Pazite tudi na redno in čim bolj zdravo mačjo prehrano (berite DEKLARACIJE na mačji hrani, ki veliko povedo o kakovosti sestave) in predvsem, imejte jo radi. Naj ve, da se v kopici vedenjskih in morda zdravstvenih sprememb nekaj ni spremenilo: Vaša ljubezen do nje.

Vir:

Cat Dementia: Symptoms, Causes and Treatment, petmd

Does your cat have dementia? – A guide for owners of older felines, vethelpdirect