Zlati prinašalec

Zlati prinašalec (Golden Retriever)

Teža samica:	25 – 32 kg
Teža samec:	30 – 34 kg
Višina samica:	51 – 56 cm
Višina samec:	56 – 61 cm
Življenjska doba:	10 – 12 let
Kožuh:	srednjedolga, ravna ali valovita
Barva:	vsi odtenki zlate barve, prepovedani sta mahagoni odtenek in bela
Skupina:	8. FCI skupina, sekcija 1, standard št. 111.

Pasma psa zlati prinašalec se uvršča med najbolj priljubljene pasme tako v Sloveniji kot v svetu. Zaradi svojega prijaznega in zelo potrpežljivega značaja je zelo priljubljen in ustrezen družinski pes. Zlati prinašalci so inteligentna pasma, ki zato pogosto prevzema različne naloge oz. funkcije delovnega psa.

Zlati prinašalec se odlično odreže v vrsti različnih disciplin: lovu, sledenju, prinašanju. Zato se pogosto znajde v vlogi psa, ki izvaja zahtevne naloge v policijske, gasilske in reševalne namene (iskanje ponesrečencev …). Zaradi svojega značaja je zelo dober terapevtski pes, kjer najpogosteje zaseda vlogo  vodnika spremljevalca slepim osebam. Zlati prinašalci so zelo aktivni psi, odlični v agilitiju in drugih pasjih tekmovalnih športih.

So enostavno učljivi in se hitro navežejo na dom in družino. Odlično se ujamejo z otroci in so zelo zaščitniški do družine. Če si ob sebi želite zvestega, ljubečega, pametnega družabnika, je nakup ali posvojitev zlatega prinašalca prava odločitev, ki je ne boste obžalovali.

Zaradi svojih odličnih karakternih lastnosti se zlati prinašalec uvršča med 10 najbolj popularnih pasem na svetu. Svoje mesto na lestvici top 10 najbolj priljubljenih pasem v Sloveniji je našel tudi v srcih Slovencev.  S svojo visoko inteligenco, družabno naravo, lepoto in zvestobo upravičuje svoje “zlato” poreklo.

V osnovi je bil zlati prinašalec vzrejen za fizično zahtevna dela, kot na primer prinašanje rac in druge perutnine za lovce. Zato potrebuje redno dnevno aktivnost: ustrezno dolge sprehod ali tek, igro na dvorišču, tek po plaži ali ob jezerih, igro prinašanja stvari oz. igrač ali zaposlitev s tekmovanji v pasjih športih.

Poleg redne telesne in mentalne aktivnosti, ki jo morate izvajati z zlatim prinašalcem, morate biti pripravljeni prinašalca aktivno vključiti v družinske aktivnosti. Zlati prinašalec je predvsem družinski pes, zato si želi biti del družine. Za pasmo zlati prinašalec se odločite, če ste pripravljeni z njim deliti svoj dom in ga imeti vedno nekje med nogami.

Pasma ima nekaj potencialnih slabosti. Zlati prinašalec nikakor ni pes čuvaj. Morda bo zalajal na tujca, vendar se preveč ne zanašajte na to. Najverjetneje bo ob neznancu prijazno mahal z repom in se mu prikupil s svojim prijetnim smrčkom.

Izpostavljamo:

• V jesenskem in pomladnem času zlatim prinašalcem zelo odpada dlaka. Dnevno, redno krtačenje bo sicer zmanjšalo odpadanje dlak, bodo pa te kljub temu stalnica v domu, kjer bo prebival.
• Zlati prinašalci so družinski psi. Najbolje se počutijo v stanovanju, v sobivanju s svojo (človeško) družino. Zato ga ne puščajte zunaj, osamljenega na dvorišču.
• Zlati prinašalci so zelo aktivni psi, ki dnevno potrebujejo vsaj 40-60 minut telesne aktivnosti. Njihovo interesno področje je zato trening poslušnosti, agiliti ter ostale pasje aktivnosti, ki mu omogočajo fizično in mentalno vadbo. Zato niso ustrezni družinski sopotnik starejšim osebam ali ljudem, ki si za aktivnost ne bi mogli vzeti dovolj časa dnevno.
• Kljub temu, da so prinašalci nežni in zaupanja vredni psi, se uvrščajo med velike pasme psov, ki zlahka po nesreči prevrnejo manjše otroke.
• Zlati prinašalci imajo radi hrano, zato so nagnjeni k prekomerni teži. Omejiti jim je potrebno priboljške in natančno odmerjati količino izbrane hrane glede na starost, težo in aktivnost. Hranjenje po sistemu »hrana je vedno na voljo« se pri tej pasmi ne bo obneslo.
• Zaradi popularnosti pasme se zlati prinašalci pogosto znajdejo v primežu pasjih farm, kjer je v ospredju zaslužek, ne pa dobrobit pasme oz. psa.  Zato mladiča nikar ne kupujte v nepreverjenih trgovinah za živali ali po spletu. Poiščite odgovornega vzreditelja, ki je svoje pse testiral na genetske bolezni, ki bi jih lahko prenesli na mladiče. Pri odgovornem vzreditelju boste izvedeli tudi vse o pasjih starših, ustrezni negi in hrani ter karakterju psa. Celovite informacije o nakupu psa, od izbire pasme do pasti pri nakupu preko nepreverjenega trgovca, najdete na povezavi Nakup psa.

Zgodovina

Prevladuje več teorij o izvoru pasme zlati prinašalec. Dolgo je prevladovalo prepričanje, da naj bi se pasma razvila iz ruskih ovčarjev, kupljenih v cirkusu. Kupil naj bi jih pripadnik angleškega plemstva iz škotskega visokogorskega posestva Sir Marjoribanks, kasneje prvi Lord Tweedmouth.

Kot mnogi drugi plemiči tistega časa je tudi Lord Tweedmounth med sabo križal različne pasme z namenom vzrediti popolnega psa za lov. Zapisi o njegovem vzrejanju med leti 1835 in 1890 kažejo, da je zlati prinašalec nastal s križanjem s pasmo bloodhound. Lord si je namreč želel vzrediti nadarjenega prinašalca (Tweedmouth je bil namreč goreč lovec vodnih ptic) z vrhunskim nosom, ki bi bil bolj poslušen in kooperativen z lovcem od lovskega setra in španjela, ki sta mu do tedaj služila kot njegova prinašalca plena. Želel je vdanega psa na lovu in prijetnega hišnega ljubljenčka hkrati.

Kasneje je proučevanje originalnih matičnih knjig razkrilo, da je Tweedmounth prvega rumenega prinašalca po imenu Nous pripeljal na Škotsko leta 1865 in ga med leti 1868 in 1871 paril s psičko izumrle pasme tweed vodni španjel z imenom Belle. Tweed vodni španjel je bil znan kot strasten prinašalec plena iz vode. Doma je bil posebej miren in zvest. Vse te karakteristike poseduje današnji zlati prinašalec.

Potomce Nousa in Belle je križal s kodrastimi in gladkodlakimi prinašalci, z drugimi tweed vodnimi španijeli ter irskim rdečim setrom. Tweedmounth je za nadaljnjo vzrejo obdržal predvsem rumenodlake mladiče. Ostale pa je podaril prijateljem in sorodnikom.

Ne preseneča, da je Tweedmounthova pasma pritegnila veliko pozornosti ravno zaradi svojih izjemnih lovskih sposobnosti. Eden najbolj znanih in nagrajenih psov te pasme je bil Don of Gerwyn, zmagovalec International Gundog League leta 1904.

Angleški kinološki klub je leta 1911 uradno priznal pasmo kot prinašalec; zlati ali rumeni. Leta 1920 je bila pasma uradno preimenovana v zlati prinašalec.

Ameriški kinološki klub je pasmo priznal leta 1932. Danes je zlati prinašalec druga najbolj popularna pasma v ZDA.

Karakter

Zlati prinašalci so znani po svoji zelo prijazni naravi. Vzrejeni so bili kot človekovi pomočniki, zato so najbolj zadovoljni, ko s svojo pomočjo osrečijo lastnika. Kljub izjemni nadarjenosti zlatih prinašalcev je v njihovem življenju izjemno pomembna pravilna in ustrezna vzgoja. Le na ta način bo dosegel svoj polni potencial.

Kot vse pasje mladiče je potrebno tudi mladiča zlatega prinašalca že zelo zgodaj socializirati in ga seznaniti s čim več ljudmi, z različnimi zvoki in drugimi živalmi. Zgodnja socializacija omogoča mladiču, da odraste v psihično stabilnega in veselega psa.

Zdravje

Zlati prinašalci so na splošno zdravi psi. Vendar so tudi oni nagnjeni k nekaterim obolenjem. To ne pomeni, da bo imel vsak zlati prinašalec določene zdravstvene težava, značilne za svojo pasmo. Le dobro je vedeti, h katerim zdravstvenim obolenjem je nagnjena pasma.

Pred nakupom poiščite zaupanja vrednega vzreditelja, ki vam bo pripravljen pokazati zdravstveno kartoteko obeh pasjih staršev. Prav vam bo prišla tudi informacija o preiskavah dednih obolenj staršev.

Najpogostejša obolenja pasme zlati prinašalec so:

Displazija kolkov

Komolčna displazija

Katarakta – siva mrena

Progresivna atrofija mrežnice (PRA)

Subvalvarna aortna stenoza

Osteohondritis (OCD)

Alergije

Von Willebrandova bolezen (VWB)

Zasuk želodca

Epilepsija

Hipotiroidizem

Hemangiosarkom

Osteosarkom

Oskrba

Zlati prinašalec je vedno pripravljen na akcijo v naravi. Z veseljem se vam bo pridružil na teku ali hoji v hribe. Zlati prinašalec bo svoje ime »prinašalec« upravičil s tem, ko vam bo veselo prinašal žogo ali druge predmete.

Vsaj dva krat dnevna, pol urna aktivnost bo poskrbela za prijetno utrujenost psa. Pomanjkanje aktivnosti lahko vodi v težavno obnašanje.

Kot vsi prinašalci so tudi zlati prinašalci najbolj srečni, ko lahko v svojem gobčku prenašajo razne stvari: žogo, mehke igrače, časopis, copate ali najboljše od vsega – smrdljive nogavice.

Vzgoja mladiča zlatega prinašalca zahteva posebno previdnost in veliko pozornosti. Zaradi zelo hitre rasti med 4 in 7 mesecem starosti so zelo dovzetni za nepravilnosti v razvoju kosti. Sklepi se jim razvijajo do drugega leta starosti, zato naj se v tem času ne igra oz. teka po zelo trdih površinah, kot je naprimer beton. Zanj je najbolj primerna igra na travi, kjer naj bi potekali tudi razni pasji tečaji, ki so bistveni za njegovo ustrezno vzgojo.

Hranjenje

Potrebna dnevna količina hrane je praviloma označena na embalaži izbrane hrane za psa. Odvisna je od starosti psa, velikosti pasme in aktivnosti psa. Priporočljiva je zdrava, visoko kvalitetna suha hrana, razdeljena na dva obroka dnevno. Kako izbrati oz. oceniti kakovost hrane za psa smo podrobno pojasnili v prispevku Kako izbrati najboljšo hrano za psa.

OPOZORILO: Količina hrane, ki jo potrebuje vaš odrasel pes, je odvisna od njegove velikosti, starosti, postave, metabolizma in aktivnosti. Tako kot ljudje so tudi psi med seboj razlikujejo. Vsi ne potrebujejo enake količine hrane. Bolj aktivni psi potrebujejo več hrane za psa od manj aktivnih. Velika razlika je tudi v kvaliteti hrane. Bolj hranljiva hrana bo psa nasitila za dalj časa, potrebna količina hrane bo manjša. Ravno obratno velja, če se boste odločili za nakup manj kvalitetne hrane. Za manj kakovostno hrano za psa boste porabili manj denarja, potrebne dnevne količine bodo višje, čez čas pa tvegate razvoj vrste pogostih bolezni, ki vam bodo zvišale stroške obravnave psa pri veterini. Zato je dober razmislek, s čim želite hraniti zlatega prinašalca, da ga obvarujete pred vrsto gensko pogojenih bolezni in debelostjo, izjemno pomemben.

Da bo vaš zlati prinašalec v najboljši formi, mu je potrebno skrbno odmerjati količino hrane in mu jo ponuditi v dveh obrokih dnevno. Način hranjenja po sistemu »vedno polna posoda« se praviloma ne obnese. Skrbno spremljajte težo in izgled psa ter pravočasno prilagodite količino hrane.

Ko psa pogledate z vrha, morate jasno videti pas. Roke postavite na njegov hrbet, s palci vzdolž hrbtenice, prste razširite navzdol. Brez močnejšega pritiska morate otipati rebra, ne da bi jih videli. Če jih ne občutite, morate nujno zmanjšati količino hrane in povečati količino gibanja.

Pri vzgoji mladiča zlatega prinašalca je potrebna posebna pozornost. Zaradi zelo hitre rasti med 4 in 7 mesecem starosti, so zelo dovzetni za nepravilnosti v razvoju kosti. Prehitro rast pomaga preprečiti visoko kvalitetna hrana za mladiče z manj kalorijami.

Za več informacij o prehrani vašega zlatega prinašalca si oglejte naše smernice: Zapisi na temo prehrane

Nega

Zlati prinašalci imajo gost, vodoodbojen kožuh z gosto poddlako. Dlake so lahko valovite ali ravne. Daljšo dlako imajo na zadnjih delih prednjih nog in prsih, zadnji strani stegen ter na repu.

Zlati prinašalci imajo več odtenkov zlate barve, od svetlo do temno zlate barve. Nekateri vzreditelji so začeli prodajati »redke bele prinašalce«, vendar jih kot take kinološka zveza ne priznava.

Zlatim prinašalcem pozimi in poleti dlaka odpada manj izrazito. Spomladi in jeseni je odpadanje dlak izrazito. Vsak novopečeni lastnik zlatega prinašalca se mora hitro sprijazniti, da v domovanju z zlatim prenašalcem ne bo šlo brez odpadlih dlak. Te ga bodo pogosto spremljale na oblačilih, tako da lahko šaljivo zapišemo, da bo imel vsak lastnik svojega zlatena prenašalca “vedno s sabo”.

Zlati prinašalec ima gosto dlako, ki potrebuje redno krtačenje. Priporočeno je vsakodnevno krtačenje, ki prepreči vozlanje dlake. Če to ni mogoče, je nujno dobro krtačiti psa vsaj enkrat na teden. Vodo kopel bo potreboval vsaj enkrat na mesec. Na ta način bo prinašalec ohranil lep izgled kožuha. Kopel bo  preprečila razvoj neprijetnega vonja kožuščka.

Priporočljivo je redno ščetkanje zob, ki se naj izvaja vsaj 2 – 3x na teden. Preprečilo bo nastajanje zobnega kamna in odstranilo bakterije, ki se nabirajo na zobeh. Z dnevnim ščetkanjem se prepreči razvoj obolenj dlesni in slab zadah.

V primerih, ko si pes s hojo v naravi ustrezno ne zbrusi krempljev, mu jih je potrebno krajšati 1 – 2x mesečno. Če se pri hoji kremplji dotikajo tal (če jih recimo slišimo med hojo po parketu), so ti predolgi. Kratki, lepo obrezani kremplji ohranjajo blazinice v dobrem stanju. Pasji kremplji so prekrvavljeni s krvnimi žilami, zato pride do krvavitve, če jih preveč porežemo. To lahko prestraši psa, ki se bo naslednjič bal strižnikov za kremplje in pri posegu ne bo več želel mirno sodelovati. Če niste sigurni v svoje znanje urejanja krempljev, ga raje peljite k veterinarju ali v pasji salon.

Prinašalci imajo povešena ušesa. Zaradi toplote in teme se v njih tvorijo idealni pogoji za razvoj bakterij in glivic, zato so nagnjeni k vnetju ušes. Ušesa je potrebno tedensko pregledovati. Če so ušesa pordela in oddajajo neprijetne vonjave, je to znak vnetja. Tudi po vsakem kopanju je potrebno skrbno pregledati prinašalčeva ušesa. Ušesa mu nežno očistite z blazinico iz vate, namočeno v pH nevtralno čistilno tekočino za pasja ušesa. Očistite le zunanjo stran. Nikoli ne vstavljajte ničesar v ušesni kanal.

Že mladička navajajte na redno krtačenje in pregledovanje. Redno se dotikajte njegovih tačk, da se znebijo nelagodja ob teh dotikih. Redno preverjajte njegovo ustno votlino. Poskrbite, da bo nega za psa prijetna, pozitivna izkušnja. Nagrajujte ga s pohvalo in priboljški. Le tako bodo tudi kasneje, v odrasli dobi, veterinarski pregledi in ostali negovalni posegi prijetnejši in lažje izvedljivi.

Med urejanjem psa bodite pozorni na rane, izpuščaje, bulice, pordela mesta ali vnetja. Preglejte predvsem kožo, nos, ustno votlino, oči in stopala. Oči morajo biti čiste, brez rdečice in izcedka. Redno tedensko pregledovanje vam bo v veliko pomoč pri zgodnjem odkrivanju zdravstvenih težav.

Otroci in druge živali

Zlati prinašalci so do otrok izjemno potrpežljivi in ljubeči. Ne moti jih ne hrup in ne razgrajanje otrok. Prinašalci uživajo v igri z njimi. A bodite pozorni in ne puščajte psa samega z majhnimi otroki. Prinašalec je namreč velik in močan pes, zato se lahko hitro pripeti, da koga po nesreči oz. v igri prevrne.

Tudi pri zlatem prinašalcu je pomembno, da se otroke že v rani mladosti ustrezno poduči, kako naj se pravilno približajo psu. Vedno spremljajte vedenje otroka in psa, ko sta skupaj. Otroka podučite, da psa med igro ne sme gristi, vleči za rep ali ušesa. Prav tako naj se nikoli ne približuje psu med spanjem ali med hranjenjem. Otrok naj mu nikoli ne jemlje hrane! Ne glede na to, kako prijazen je pes, ne sme z otrokom ostati sam, brez nadzora.

Po naravi je zlati prinašalec izjemno prijazen do drugih hišnih ljubljenčkov. Predvsem je rad v družbi drugih pasjih kosmatincev. S primerno vzgojo bo razvil zaupljiv odnos tudi do mačk, zajcev ter ostalih živali.