Srčna glista

Posodobljeno: 12/05/2024

Srčna glista ali dirofilarioza je parazit, ki resno ogroža zdravje predvsem psov, mačk in dihurjev. Človek se okuži izjemno redko. Prenašalec srčne gliste je komar. Srčna glista se prenaša iz živali na žival. Ko komar piči okuženo žival, vanj vstopijo ličinke srčnega črva. V cca dveh tednih se razvijejo v kužne ličinke. Na novo žrtev – žival se prenesejo s pikom kužnega komarja – prenašalca ličink.

Ker srčna glista potrebuje za svoj razvoj vmesnega gostitelja – komarja, je ta bolezen pogostejša v vlažnih in toplih krajih, idealnih za bivanje in razmnoževanje komarjev (mediteransko podnebje oz. Primorje v Sloveniji). Po okužbi psa potrebujejo ličinke v pasjem organizmu cca 6 mesecev, da se razvijejo v odraslega črva. Ta lahko doseže dolžino do 35 cm. V vmesnem času potujejo po krvnem obtoku okužene živali, dokler ne dosežejo ožilja pljuč oz. srca. Črvi poškodujejo ožilje in otežujejo pretočnost krvi. Odrasli črvi (stari 5 do 7 mesecev) obeh spolov se začnejo v organizmu okužene živali pariti in s tem ustvarjati nove ličinke, ki potujejo po krvnem obtoku okužene živali. Kužne postanejo, ko preko pika komarja vstopijo v njegovo telo, kjer se prelevijo v kužno obliko. Odrasle srčne gliste lahko preživijo v okuženem psu 5 do 7 let.

Znaki okužbe psa s srčno glisto

Na začetku okužbe oziroma v fazi okužbe z ličinkami psi ne kažejo posebnih znakov, dokler se ličinke ne razvijejo v odrasle srčne gliste. Prav tako se znaki ne pokažejo pri vseh okuženih psih. Ob napredovanju bolezni lahko opazite pri psu:

• občasno pokašljevanje (blagi znaki),
• hitro utrujenost (blagi znaki),
• izgubo apetita (hudi bolezenski znaki),
• oteženo dihanje (hudi bolezenski znaki),
• hujšanje (hudi bolezenski znaki),
• pospešen srčni utrip (hudi bolezenski znaki),
• apatičnost (hudi bolezenski znaki),
• nabiranje tekočine v trebuhu (hudi bolezenski znaki).

Diagnoza okužbe s srčno glisto

Okužbo diagnosticira izbrani veterinar z odvzemom krvi. Pri tem mu pomaga pogovor z lastniki o preteklih potovanjih na območja, ki bi lahko bila vir okužbe. Za natančnejšo postavljanje diagnoze si lahko pomaga z rentgenskim slikanjem prsnega koša psa, ultrazvokom srca, ekg-jem srca …

Zdravljenje psa, okuženega s srčno glisto, je izjemno zahtevno. V začetni fazi praviloma daje lepe rezultate. V napredovani fazi je izjemno težavno in velikokrat neuspešno.

Več možnosti za popolno ozdravitev imajo psi, ki drugače nimajo posebnih zdravstvenih težav. Izbrana terapija uničuje odrasle srčne gliste in ličinke v telesu psa. Pes potrebuje v tem času veliko počitka in morebitna podporna zdravila, ki blažijo vnetne reakcije pasjega organizma.

Preprečevanje okužbe s srčno glisto

Okužbo s srčno glisto lahko učinkovito preprečite z uporabo ustreznih zdravil. Najbolj ogroženi so psi, ki živijo ali potujejo na ogrožena območja (Primorje, Mediteran). Bolj ogroženi so kratkodlaki psi in psi, ki živijo na prostem. Psi s kratko dlako so pikom komarjev bolj izpostavljeni. Ker so komarji najbolj agresivni ponoči, najbolj ogrožajo zdravje zunanjih psov.

Na trgu obstajajo različni pripravki, ki preprečujejo razvoj bolezni: cepivo, tablete, kapljice. Pred pričetkom apliciranja izbranega zdravila strokovnjaki priporočajo, da lastniki opravijo test okužbe psa s srčno glisto. Če psa ne testirate na okužbo in je okužen, bo zdravilo uničilo le ličinke, ne pa tudi odraslih zajedavcev.

Srčna glista se uvršča med 6 najpogostejših pasjih bolezni. Pogoste bolezni psov z opisi in priporočili o ukrepih najdete na sledečih povezavah:

1. Rak pri psih.
2. Epilepsija pri psih.
3. Sladkorna bolezen pri psih.
4. Parvovirus pri psih.
5. Kužni kašelj pri psih.

Povzeto po: Heartworm disease, AVMA