Fotografija za blog – uspavan nemški ovčar na veterinarski mizi

Najpogostejši tumor na koži pri psih

Posodobljeno: 12/05/2024

Mastocitom (MCT) je najpogostejši tumor na koži pri psih in drugi najpogostejši kožni tumor pri mačkah. Predstavlja približno 21 % vseh kožnih tumorjev pri psih. Diagnoza, napoved poteka bolezni in terapevtski pristop pri MCT večinoma temeljijo na oceni malignosti.

Kaj je mastocitom

Mastocitom je tumor, ki ga formira skupina mastocitov. Pojavi se lahko kjerkoli na/v telesu in je najbolj pogost kožni tumor pri psih ter drugi najbolj pogosti kožni tumor pri mačkah. Večinoma se mastocitomi pojavljajo kot posamezni tumorji, včasih tudi kot multipli tumorji. Opazimo jih kot male podkožne bulice, podobne lipomu (tumorju maščobnega tkiva, ki je neškodljiv) in lahko leta vztrajajo nespremenjene (tudi do 10 let). Zato je pomembno redno pretipavanje kože. Pri pojavu kakršnekoli bule je potrebno na to opozoriti veterinarja in zahtevati, da se ugotovi, kaj bula predstavlja.

Katere pasme so podvržene pojavu mastocitoma

Mastocitom se pojavlja tako pri pasemskih psih kot pri mešancih vseh starosti. Določene pasme so bolj nagnjene k pojavu mastocitomov. Najbolj pogosto se pojavlja pri bokserjih, vendar se pri njih pojavlja v najmanj agresivni obliki. Opažajo ga tudi pri boston terierih, mopsih (pogost pojav multiplih mastocitomov), angleških buldogih in drugih brahiocefaličnih (kratkogobčnih) pasmah. Pojavlja se še pri zlatih prinašalcih, šnavcerjih in mešancih. Mopsi naj bi pogosteje razvili multiple MCT, ki pa so benigne narave. Nasprotno naj bi se pri shar-peijih pogosteje razvili slabo diferencirani, biološko agresivnejši
tipi MCT.

Povprečna starost, pri kateri ga diagnosticiramo, je okrog osmega leta. Občasno se pojavi tudi pri psih, mlajših od 6 mesecev.

Vzrok pojava mastocitoma

Najverjetneje se tumor pojavi zaradi kombinacije različnih dejavnikov, ki so lahko virusne ali dedne narave.

Kakšni simptomi se pojavljajo pri mastocitomu

Znaki se lahko kažejo lokalno in sistemsko. Lokalno se pojavlja rdečina in oteklina tumorja in področja okrog njega (Darejev znak). Lahko se celo pojavijo razjede na mestu tumorja. Sistemsko se lahko pojavi bruhanje, razjede na želodcu in dvanajstniku in posledično krvavo blato in težave v strjevanju krvi. Znaki se pojavljajo zaradi sproščanja histaminov in drugih navedenih snovi, ki se sprostijo iz granul.

Večina MCT pri psih nastane v koži ali podkožju in so običajno solitarni tumorji, 11 – 14 % psov pa razvije multiple tumorje. Večina, 50 – 60 % kožnih MCT, se razvije na trupu, 25 – 40 % na okončinah in približno 10 % na glavi in vratu. Na splošno so MCT pogostejši na zadnji polovici telesa psa. Kožna tvorba, ki raste in se manjša, nakazuje na MCT. Pogosto so prisotni več kot 6 mesecev pred diagnozo.

Kako mastocitom diagnosticiramo

Diagnostični postopek pri psih s sumom na MCT ima tri cilje:
1) postavitev diagnoze MCT s citološko in/ali histopatološko preiskavo,
2) določitev kliničnega stadija bolezni,
3) določitev morebitnih kliničnih znakov paraneoplastičnega sindroma.

Najbolj enostavno je narediti tanko igelno punkcijo bule, preparat obarvati in pogledati pod mikroskopom. V določenih primerih preparat pošljejo na obdelavo s specialnimi barvili v patohistološki laboratorij. V primeru, da ni mogoče izrezati dovolj kože okrog tumorja in narediti varnih robov, naredijo biopsijo tumorja in pošljejo vzorec tumorja v patohistološki laboratorij, da ga razvrstijo po razredu in stopnji malignosti oz. ocenijo, kako se tumor obnaša in ali je invaziven (nagnjen h pojavu metastaz). Po odstranitvi celotnega tumorja pošljejo vzorec na patohistološko preiskavo, da ugotovijo, ali so robovi tkiva, ki smo jih izrezali skupaj s tumorjem, »čisti«, oz. prosti tumorskih celic. To pomaga pri prognozi in načrtu nadaljnje terapije.

Razvrščanje mastocitomov

Mastocitome razvrščajo na podlagi njihove malignosti v I., II. in III. razred. Višji razred pomeni večjo invazivnost tumorja. Poleg razvrstitve v razrede morajo določiti stopnjo razširitve tumorja. Patohistolog tumor pregleda in določi, ali so meje izrezanega tkiva proste sumljivih celic. Zaželeno je na ocenitev poslati tudi najbližje bezgavke, ki drenirajo področje, v katerem se tumor nahaja.

MCT lahko zasevajo v področne bezgavke, jetra, vranico in kostni mozeg ter povzročajo rast lokalnih satelitskih tumorjev.

Kakšna bo terapija

Mastocitom se v večini primerov rešuje s kirurško terapijo, ki je po navadi rešitev za tumorje I. in II. razreda. Pomembno je, da tumor previdno odstranijo skupaj s področjem kože okrog tumorja. Obseg le tega je odvisen od razreda tumorja. V primerih, ko s kirurško odstranitvijo ne morejo doseči »čistih robov«, se kot dodatno terapijo uporablja obsevanje. Če pa se je tumor razširil na različna področja telesa, kombinirajo kirurgijo, obsevanje in kemoterapijo.

Kakšna je prognoza

Prognoza je odvisna od razreda in stopnje tumorja. Višji razred in stopnja prinašata slabši prognozo. Pomembno je tudi področje, na katerem je tumor zrasel. Tumorji v področju okončin in trupa so najmanj agresivni. Tumorji v področju krempljev, spolovil, smrčka in ust (na meji med kožo in sluznico) imajo slabšo prognozo. Prognostično najslabši pa so tumorji na notranjih organih (vranica, kostni mozeg).

Noben napovedni dejavnik ni povsem zanesljiv, zato pri oceni psa vedno upošteva več dejavnikov:

  • Histološka stopnja malignosti.
  • Mitotični indeks.
  • Izraženost KIT.
  • Ki-67 protein.
  • Jedrni antigen proliferirajočih celic (PCNA).
  • AgNOR.
  • AgNOR x Ki-67.
  • Klinični stadij.
  • Anatomska lokacija.
  • Sistemski znaki.
  • Število tumorjev …

Kaj pa prehrana?

Raziskave so pokazale, da lahko ustrezna prehrana bistveno pripomore pri okrevanju obolelega psa po izbrani terapiji. Temelji na ustrezni oceni fizične kondicije psa in nizkem vnosi ogljikovih hidratov, višjemu vnosu kakovostnih beljakovin in višjemu vnosu maščob! Prilagamo povezavo, v kateri smo se podrobneje razpisali na temo prehrane psov, obolelih za rakom: Dieta psov, obolelih za rakom.

Zgodnje odkrivanje MCT je ključnega pomena za optimalno zdravljenje in dolgotrajno preživetje psa. Če na svojem psu opazite izrastek, ki po enem mesecu ne izgine, se posvetujte s svojim veterinarjem. Na voljo je široka paleta terapij, zato nikar prehitro ne obupajte.

Povzeto po:
Mastocitom, najpogostejši kožni tumor pri psih, E. Mujagić dr.vet.med., V. Zaninović dr.vet.med., Kinolog, 2012
KLINIČNO-PATOLOŠKE ZNAČILNOSTI KOŽNIH MASTOCITOMOV PSOV, POMEMBNE ZA NAPOVED POTEKA BOLEZNI, Ž. Žagar, 2018

Deli objavo

Podobne vsebine