Zasuk želodca pri psih

Nazaj na Blog

Zasuk želodca pri psih

Smrt psa zaradi zasuka želodca ogroža večino najbolj priljubljenih psov velikih pasem v Sloveniji in svetu. Je ena tistih, ki globoko zaznamuje lastnike, saj bi se jo s pravočasnim ukrepanjem dalo preprečiti. Mnogi se ob tem dogodku nikoli ne otresejo občutka krivde. Sem kaj spregledal? Je bila kriva hrana? Zakaj nisem prej opazil, da se pes vede drugače? Bi smrt psa lahko preprečil?

Odgovori so večplastni. Da, tveganje za pojav zasuka želodca se da znižati, a lastnik mora poznati dejavnike tveganj in jih obvladovati.

V nadaljevanju prispevka bomo pojasnili vzroke za zasuk želodca pri psih in podali priporočila, kako tveganja minimalizirati. Predstavili bomo dejavnike tveganja, pomen hitrega odziva na prve znake in potek zdravljenja. Cilj prispevka je pomagati lastnikom pravočasno prepoznati znake zasuka želodca in rešiti psa pred sigurno smrtjo.

Srčno upamo, da vam nikoli ne bo potrebno ukrepati zaradi suma na zasuk želodca. A le, če boste prebrali spodnji prispevek, boste morda pravočasni prepoznali stanje, ukrepali in omogočili psu preživetje.

Kaj je zasuk želodca?

Zasuk želodca (GDV) se uvršča med najbolj boleče in urgentne primere v veterinarski praksi. Povzroči ga huda napihnjenost psa.

Napihnjenost je stanje, pri katerem hrana ali plini raztegnejo pasji želodec, kar povzroči hude bolečine. Stanje je lahko usodno, če psu v roku ene do dveh ur od opozorilnih znakov ne nudimo hitre zdravstvene pomoči.

Želodec se nahaja v zgornjem delu trebuha. Običajno vsebuje majhne količine plina, hrane, tekočine in sluzi. Po hranjenju hrana vstopi v želodec iz požiralnika, kjer se s pomočjo prebavnih encimov razgradi. Iz želodca se hrana premika v tanko črevo in navzdol po prebavnem traktu. 

Ob pojavu napihnjenosti se želodec psa začne širiti ali raztezati in prekine pretok krvi v trebuh in želodec. Stanje lahko povzroči poškodbe želodčne stene (pretrganje želodca) ali odmiranje oz. v nadaljevanju odpoved ostalih organov. Povečanje želodca lahko povzroči pritisk na diafragmo, tanko mišico, ki ločuje prsni koš od trebuha. To povzroči težave z dihanjem.  

Pri hudih primerih napihnjenosti pride pri psu do razširitve želodca z zasukom (GDV – gastrična dilatacija z volvulusom). Ta faza napihnjenosti prekine pretok krvi v želodec in spodnjo polovico telesa. Zaradi tega hrana ne more preiti v črevesje. V skrajnem primeru poteka GDV lahko psu poči želodec, lahko se poškoduje tudi vranica. 

Dejavniki tveganja za zasuk želodca pri psu

Ni povsem znano, zakaj se pri psih pojavita napihnjenost in GDV, vendar obstajajo domnevni dejavniki tveganja, ki lahko zvišajo možnost napihnjenosti.

  • Prehitro zaužitje velike količine hrane ali vode.
  • Psi velikih pasem so bolj nagnjeni k zasuku želodca. Teža psa nad 45 kg zviša možnost zasuka želodca za 20 %.
  • Starejši psi so izpostavljeni večjemu tveganju za zasuk želodca.
  • Psi z globokim prsnim košem imajo večje tveganje za zasuk želodca (nemški ovčarji, irski setri, doge). Pasme, ki so bolj nagnjene h GDV, so: nemška doga, baset, bernardinec, doberman, weimarski ptičar, staroangleški ovčar, irski seter, nemški kratkodlaki ptičar, gordonski seter, novofundlandec, veliki koder in nemški ovčar (velike globokoprsne pasme zaradi anatomskih razmerij med položajem želodca in požiralnika).
  • Aktivnost psa takoj po hranjenju.
  • Hranjenje psa iz dvignjene posode, ki zvišuje nevarnost za aerofagijo (požiranje zraka).
  • Diagnoza zasuka želodca med bližnjimi sorodniki.
  • Prehranjevanje s suho hrano za pse, ki vsebuje maščobo oz. olje med prvimi štirimi sestavinami (deklaracija: sestava hrane).

Simptomi napihnjenosti pri psih

Potek je praviloma zelo boleč in se manifestira z različnimi opozorilnimi znaki:

  • Neuspešni poskusi bruhanja. Včasih lahko pes ob poskusu bruhanja izpljune belo peno – običajno sluz iz požiralnika ali želodca.
  • Povečan, napihnjen trebuh.
  • Nemirnost psa. Pes se ne more udobno namestiti, zato se nenehno giblje po prostoru.
  • Brezvoljnost.
  • Slinjenje.
  • Hiter srčni utrip.
  • Pospešeno, težko, plitko dihanje.
  • Pes je prestrašen, stoji z nogami narazen.
  • Sluznice psa postanejo blede ali modrikaste.
  • Pes se občasno namešča v položaj »molitve«, v katerem je iztegnjen z glavo navzdol in zadnjim delom v zraku.
  • Kolaps psa.

Prilagamo povezavo do posnetka psa s številnimi GDV simptomi, ki vam bo zelo koristil. Pes na posnetku je imel srečo. Lastniki so zaznali, da nekaj ni v redu, in ga pravočasno odpeljali k najbližjemu veterinarju: Pes akita z GDV simptomi (Vir: Symptoms of Bloat (GDV) in Dogs & Treatment Options, Preventive Vet, 2022).

Ukrepanje ob sumu na zasuk želodca pri psu

Če pes kaže znake nelagodja, bolečine, bruha, ima napihnjen trebuh …, ga nemudoma odpeljite na najbližjo veterino. Upoštevajte, da čas ni na vaši strani, zato resnično izberite najbližjo veterinarsko postajo vašemu domu!

Veterinar bo skušal psu, ki kaže očitne znake zasuka želodca, sprostiti zrak iz želodca s punkcijo ali sondiranjem. Zaradi šoka bo pes najverjetneje prejel večje količine intravenske tekočine. Po stabilizaciji psa bo verjetno sledilo rentgensko slikanje. V primeru potrditve diagnoze zasuka želodca bo pes operiran. Na splošno bo pes pred in po operaciji prejel antibiotike in zdravila proti bolečinam. 

Veterinar bo psu z operacijo namestil želodec v pravilen položaj in ga prišil na trebušno steno (gastropeksija). Gastropeksija psu bistveno zmanjša tveganje za ponovitev zasuka želodca. Pogosto je potrebno psu tudi odstraniti vranico, saj postane zaradi stisnjenih žil nekrotična in odmira. Pes lahko normalno živi tudi brez vranice.

Kako urgentno je stanje pove podatek, da kljub veterinarski pomoči pogine cca 16 do 45 % psov.

Zmanjšanje tveganj za zasuk želodca pri psih

Zasuk želodca praviloma prizadene pse velikih pasem, z globokim, ozkim prsnim košem, starejše od 2 let. Brez hitre in ustrezne pomoči se večinoma konča s smrtnim izidom. Lastniki psov lahko v resnici naredijo veliko, da zmanjšajo tveganje za zasuk želodca pri psu.

  • Psa hranite večkrat na dan z manjšimi obroki namesto enkrat na dan z večjim.
  • Če psa hranite izključno s suho hrano za pse, vključite v njegovo dieto še mokro hrano za pse – konzerve.
  • Pazite na priporočeno količino dnevno zaužite hrane in je ne presegajte.
  • Psa ne hranite iz dvignjenih posod (razen če je tako svetoval veterinar zaradi posebnih zdravstvenih težav), ki omogočajo hlastanje in zajemanje večjih količin zraka.
  • Ne puščajte večjih količin pasje hrane v posodi. Te omogočajo prenajedanje.
  • Po hranjenju ali pitju vode si vzemite vsaj eno uro premora pred sprehodom, igro ali drugo fizično aktivnostjo.
  • Zmanjšajte stresne dejavnike v življenju psa.
  • Hrano psu vedno menjujte postopoma.
  • Preventivno prišitje želodca (gastropeksija) – pritrditev stene želodca na trebušno steno. Zaradi te operacije se sicer želodec še vedno lahko napihne, a se ne more zasukati okrog svoje osi.

Okrevanje psa po zasuku želodca

Po operaciji GDV bo pes ostal v bolnišnici, dokler bolečina ne bo pod nadzorom, krvni testi ne bodo pokazali normalnih ravni encimov in pes ne bo začel sam jesti in piti.

Dolžina hospitalizacije psa je odvisna od poteka zdravljenja in resnosti bolezni. Praviloma traja od enega pa tudi do sedem dni ali več.

Prognoze psov z zasukom želodca nikoli niso ugodne. Največ, kar lahko storite za psa, nagnjenega k zasuku želodca, je, da preventivno ukrepate in sledite navodilom, ki zasuk preprečujejo. Poznavanje znakov in vaš hiter odziv so najmočnejše orožje, s katerim lahko psu rešite življenje, če do zasuka želodca kljub temu pride.

Vir: Bloat in Dogs, PetMD

Deli objavo

Nazaj na Blog
0