Je hrana, bogata z beljakovinami, smrtno nevarna za psa?

Posodobljeno: 12/11/2024

Ne. A po mnenju dr. Ryana Yamke (Debunking Pet Food Myths and Misconceptions, Petfood Industry, 2017) ni pomembna količina beljakovin v prehrani psa, temveč prebavljivost in biološka razpoložljivost njenih aminokislin. Pasja hrana z visoko vsebnostjo beljakovin in mesom pogosto vključuje vire beljakovin, ki sploh niso visoko prebavljivi, kaj šele biološko razpoložljivi.

Razumevanje gornjih navedb zahteva malce več poglobljenega raziskovanja v prehranske potrebe in organizem človekovega »najboljšega prijatelja«. A že začetna trditev daje slutiti, da je industrija s prehrano ljubljenčkov velik posel, zato se okoli definicije idealne ali naravne prehrane psov že desetletja bijejo bitke med proizvajalci in stroko. Zato bomo v nadaljevanju skušali pojasniti, ali je hrana, bogata z mesnimi beljakovinami, smrtno nevarna za psa.

Za trditve bomo skušali poiskati relevantne vire in priznane avtorje, ki se uvrščajo med strokovnjake za prehrano psov. Ob tem se nam zdi pomembno omeniti možno kontaminacijo objektivnosti veterinarjev, ki sodelujejo v raziskavah in objavljajo strokovne članke o prehrani psov. Na primer vsi avtorji članka Diet associated dilated cardiomyopathy in dogs: what do we know? v JAVMA (Journal of the American Veterinary Medical Association) delajo za univerze, ki izvajajo storitve, povezane s prehrano, in imajo zaposlene nutriciste, ki so prejemniki sredstev za raziskave od korporacij Purina, Hill’s Pet Nutrition in/ali Royal Canin (Conflicts of interest may harm trust in pet food science, Petfood Industry, 2019). Beseda konflikt interesov se kar sama vsili na konec jezika, se strinjate?

Med drugim korporativno sponzorstvo vpliva na razvoj veterinarja skozi celoten proces njegovega izobraževanja. Kako? Šole so na primer prejemniki 50 % popustov na Royal Canin, 50 % popustov na Hill’s in brezplačnih izdelkov Purina. Da o sofinanciranju programov prehrane veterinarjev sploh ne začnemo razpredati. Zaključimo lahko le, da je v takšnih pogojih izobraževanja izjemno težko ohraniti objektivnost in se osredotočiti na znanstvena dejstva brez upoštevanja subtilnih sugestij velikih multinacionalk.

Da bi razumeli vpliv sestave hrane na zdravje psa, je potrebno najprej osvetliti nekaj pojmov. Med njimi je izjemno pomembna prehranska prebavljivost sestavin, o kateri se premalo informira lastnike, njen vpliv na zdravje ljubljenčkov pa je ogromen.

Katera hrana za pse ima visoko prebavljivost

Prebavljivost beljakovin se nanaša na odstotek hranil, ki jih pes absorbira v svoje telo med procesom prebave.

Če je beljakovina v prehrani psa slabo prebavljiva, se bo njen presežek izločil z blatom ali fermentiral v neprijetno kombinacijo iztrebkov in napenjanja. Izjemno zoprna zadeva, če imate navado, da si posteljo v spalnici delite s psom.

Če je beljakovina visoko prebavljiva (absorbirana in biološko razpoložljiva), se bo uporabila za strukturno sintezo beljakovin (kot je mišično tkivo), sintezo encimov in hormonov (plus drugih spojin, ki vsebujejo dušik). Na koncu bo deaminirala (telo bo odstranilo njihov dušični del) za izrabo in shranjevanje energije (tj. maščobe ali glikogena). Presežek dušika, ki nastane pri deaminaciji, se bo izločil v obliki sečnine preko urina.

Stopnja prebavljivosti beljakovin ni obvezen podatek na embalaži hran za pse. Zato je za pasje lastnike pomembno, da se pred izbiro prehranske mešanice informirajo o tem, katere beljakovine so pomembne za psa. Slednje je sploh zelo pomembno, če pes trpi za alergijami na nekatere beljakovinske vire.

Kako pomembne so beljakovine za pasje telo

Beljakovine so velike molekule, sestavljene iz 20 aminokislin (Protein Digestibility in Dogs – Definition, Bioavailability, Amino Acids & Consequences, Breeding business, 2020). Medtem ko psi sami proizvajajo približno polovico teh aminokislin, jim je potrebno drugo polovico, imenovano esencialne aminokisline, zagotoviti s prehrano.

10 esencialnih beljakovin, ki jih moramo zagotavljati preko prehrane psa, se imenuje:

1. arginin
2. izolevcin
3. levcin
4. lizin
5. metionin
6. treonin
7. triptofan
8. histidin
9. fenilalanin
10. valin

Kakovostne beljakovine zagotavljajo pasjemu organizmu dobro razmerje med vsemi esencialnimi aminokislinami.

Ene najpomembnejših zahtev po čim višji prebavljivosti pasje hrane so povezane z neprekinjeno rastjo pasje dlake (Gertjan Schaafsma, The Protein Digestibility–Corrected Amino Acid Score, The Journal of Nutrition, 2000). Ta proces pri psu porabi do 30 % njegovega dnevnega vnosa beljakovin.

Biološka razpoložljivost aminokislin vpliva na proizvodnjo hormonov in nevrotransmiterjev. Ti vplivajo na vedenje psa. Pomanjkanje aminokislin povzroči pri psu vrsto izčrpavajočih bolezenskih stanj. Te vključujejo oslabljen imunski sistem, prehranske pomanjkljivosti, utrujenost in celo prezgodnjo smrt.

Postopek določanja prebavljivosti beljakovin

Prebavljivost se nanaša na relativno količino hranil v prehrani, ki jih dobi na voljo pasje telo po prebavi in ​​absorpciji. Pri psih se prebavljivost zaužitih beljakovin določa s postopki, ki jih opisuje  Association of American Feed Control Officials (AAFCO).

Prebavljivost določenega hranila se določa tako, da se odmeri dnevna količina zaužite hrane, od katere se odšteje količina, ki se v petih zaporednih dnevih izloči z blatom. Odstotek (koeficient prebavljivosti) dobimo, ko se nastala številka deli s skupno porabljeno količino. Dobljeni rezultati se strogo interpretirajo kot “navidezna prebavljivost”, saj protokol ne upošteva absorbiranih hranil.

A pozor! Perje, kljuni in kopita vsebujejo visoke vrednosti beljakovin. A na žalost so to večinoma neuporabne beljakovine, saj jih pasje telo praktično ne more prebaviti.

Beljakovine z najvišjo prebavljivostjo

Kot smo že omenili, je kakovost beljakovin pomembnejša od njihove količine. Beljakovine živalskega izvora, kot npr. govedina, ribe, jajca in piščanec, so najvišje kakovosti zaradi svoje visoke biološke vrednosti in sposobnosti ustvarjanja tkiv, kot so mišice in organi.

Ponosni zmagovalec je jajce! V razponu od 0 do 1 jajce po prebavljivosti preseže zgornjo mejo lestvice z 1,21 točkami.

Med mesnimi viri prednjači jagnječje meso, piščančje in goveje v navedenem vrstnem redu. Bolj kakovostna kot je beljakovina, višjo prebavljivost ima in manj obremenjuje ledvice, saj se zlahka pretvori v tkivo.

Biološka razpoložljivost beljakovin

Biološka razpoložljivost prikazuje, kako uspešno pasje telo absorbira določeno beljakovino (jo uporabi za svoje delovanje).

Hiter pregled navedb o sestavi pasje hrane z veliko beljakovinami lahko manj poučenemu pasjemu lastniku poda napačen vtis o njeni kakovosti. Ni namreč pomemben le odstotek beljakovin v sestavi hrane. Pomembna je hranilna vrednost beljakovin!

Biološka razpoložljivost predstavlja znanstven pristop k primerjavi hranilnih vrednosti različnih virov beljakovin. Meri sposobnost beljakovin, da telo oskrbijo z ustreznimi aminokislinami. Še posebej desetimi esencialnimi, ki jih pasje telo samo ne more tvoriti.

Biološka razpoložljivost se izraža s številko. Ta prikazuje stopnjo hranljivosti določene beljakovine, ki jo zaužije žival.

Biološka razpoložljivost = (porabljene beljakovine/razpoložljive beljakovine) x 100

Višja kot je biološka razpoložljivost neke beljakovine, bolj uporabna je za organizem vašega psa.

BIOLOŠKA RAZPOLOŽLJIVOST PO POSAMEZNIH POPULARNIH SESTAVINAH V HRANI ZA LJUBLJENČKE

Jajca (cela) 100
Jajca (beljaki) 88
Piščanec / Puran 79
Ribe 70
Pusta govedina 69
Nebrušeni riž 59
Rjavi riž 57
Beli riž 56
Grah 55
Polnozrnata živila 49
Soja 47
Polnozrnata pšenica 44
Koruza 36
Posušeni fižol 34

(Effects of antinutritional factors on protein digestibility and amino acid availability in foods, 2005, pubmed.gov)

Primer iz prakse

Ena najbolj popularnih sestavin v pasji prehrani je koruza oz. njeni stranski proizvodi. Njena prisotnost v recepturi pasje hrane zvišuje skupen procent beljakovin v suhi snovi, po drugi strani pa je izjemno poceni. Težave nastanejo kasneje, saj je izjemno nekakovosten beljakovinski vir (biološka razpoložljivost koruze je 36). S koruzo se povezuje tudi vrsta alergij pri psih. Čeprav so se psi prilagodili prehrani vsejedcev, nujno potrebujejo esencialne aminokisline. In te lahko dobijo le iz kakovostnih mesnih virov beljakovin. Težava stranskih proizvodov koruze je, da ne vsebuje treh esencialnih aminokislin (triptofan, lizin in treonin). Zato se koruza uvršča med sestavine v hrani za pse z zelo nizko prehransko vrednostjo.

Dober primer razumevanja razlike med vsebnostjo kakovostnih beljakovin v hrani in prebavljivostjo je uporaba npr. usnja v hrani za ljubljenčke. Predstavljajte si, da neka receptura hrane za psa vsebuje veliko rabljenega usnja. Analiza surovih beljakovin bo zato pokazala izjemno visoke vrednosti. A biološka razpoložljivost oz. prebavljivost teh beljakovin bo skoraj nična, saj iz usnja pasji organizem ne bo uspel načrpati ustrezna hranila, ki jih potrebuje za delovanje.

Zato skupna količina surovih beljakovin, navedena na deklaraciji hrane za ljubljenčke, ne pove ničesar o kakovosti, varnosti ali prebavljivosti teh beljakovin. Kakovost beljakovin je odvisna od sposobnosti določene vrste, da prebavi (razgradi in absorbira) določeno beljakovino. Zato je lahko ocenjevanje kakovosti hrane za ljubljenčka po t. i. zajamčeni analizi strel v prazno.

Ali prehrana z visoko vsebnostjo beljakovin povzroča odpoved ledvic

Trditve, da psom s težavami v urinarnem traktu koristijo diete z omejevanjem beljakovin v prehrani, so predmet številnih špekulacij proizvajalcev velikoserijskih receptur (prehranskih mešanic) za pse z okvaro ledvic, kot tudi odrasle, starejše pse in pse s prekomerno težo.

Sodobne raziskave in študije so pokazale, da zmanjšanje beljakovin v prehrani ledvičnih bolnikov povzroči neželeno zmanjšanje glomerulne filtracije, to je zmanjšanje volumna in hitrosti filtracije krvi v ledvicah (Mythology of Protein Restriction for Dogs with Reduced Renal Function, K. Bovee, 1999). Psi nimajo možnosti dialize. Zato ZLATO PRAVILO ukrepanja NI zmanjšanje beljakovin v prehrani psov z boleznijo ledvic. Ustrezen ukrep JE hranjenje psa z beljakovinami VISOKE BIOLOŠKE RAZPOLOŽLJIVOSTI.

V zadnjih letih je bilo objavljenih 10 eksperimentalnih raziskav na psih, ki so osvetlile polemiko o omejevanju beljakovin. Številne napačne predstave o potrebi po zmanjšanju vnosa beljakovin pri ledvičnih boleznih, ki se v literaturi ponavljajo že vrsto let, namreč še vedno krojijo prehrano psov po svetu.

Miti o beljakovinah in poškodbah ledvic pri psih

Dr. Bovée navaja v svoji raziskavi Mitologija omejevanja beljakovin za pse z zmanjšano ledvično funkcijo naslednje predpostavke, ki jih povezuje z miti:

• Povečan vnos beljakovin poveča sečnino, zaradi česar ledvice delujejo veliko bolj intenzivno.
• Prehrana, bogata z beljakovinami, škoduje pasjim ledvicam.
• Prehrana, bogata z beljakovinami, povzroča hiperkalemijo – visoko raven kalija v krvi.
• Prehrana, bogata z beljakovinami, povzroča acidozo.
• Vnos beljakovin poveča toksine.
• Zmanjšanje beljakovin v prehrani bo upočasnilo propadanje ledvic.

Realnost je taka, da se lastniki psov soočajo s prepričanji drugih pasjih lastnikov in veterinarjev, da je hrana, bogata z mesom, nevarna za zdravje psa, čeprav za trditev ni oprijemljivih dokazov.

Tudi Dr. Coile (The 7 Biggest Dog Food Myths, American Kennel Club, 2019) povezuje mit o škodljivosti t. i. »močne« hrane za pse s priporočili iz preteklosti, ki povezujejo odpoved ledvic pri psih z visokimi vsebnostmi beljakovin v njihovi prehrani.

Ledvice psov opravljajo številne naloge filtracije krvi. Filtrirajo in odstranjujejo toksine in odpadke iz krvi. Nastali odpadni produkti pa se izločajo z urinom. Uravnavajo raven fosforja in kalcija. Okvarjene ledvice omogočajo kopičenje sečnine v krvi. Ta je stranski produkt presnove beljakovin in povzroča slabo počutje psa. Zato se preverjajo ravni dušika sečnine v krvi (BUN – blood urea nitrogen), ki se uporabljajo kot eden od kazalnikov delovanja ledvic. Zmanjšanje količine beljakovin v hrani lahko zniža BUN.

Več kot štiri desetletja je omejitev beljakovin v prehrani splošno sprejeta metoda prehranjevanja živali z okvarjenim delovanjem ledvic. Čeprav ne sloni na trdnih znanstvenih dokazih, se uporablja predvsem pri psih.

Raziskave vpliva omejevanja beljakovin v prehrani psov

• Rezultati 10 eksperimentalnih študij niso dokazali koristi zmanjšanja beljakovin v prehrani psov na potek ledvične odpovedi (Mythology of Protein Restriction for Dogs with Reduced Renal Function, K. Bovee, 1999).
• Univerza v Pensilvaniji je izvedla raziskavo, s katero je želela preveriti, ali velike količine beljakovin v prehrani resnično povzročajo okvare ledvic pri psih. Psi so bili 4 leta hranjeni z dietami, ki so vsebovale 19, 27 in 56 % beljakovin. Raziskava je pokazala, da hranjenje z visoko beljakovinskimi dietami ni negativno vplivalo na delovanje ledvic psov. (Long-term renal responses to high dietary protein in dogs with 75% nephrectomy, John L Robertson et al., 1985).

Druga pomembna dejstva, ki se nanašajo na vpliv visoko beljakovinske hrane na zdravje psov, so produkt ugotovitev oddelka veterinarskih storitev dr. Foster & Smith:

• Visoko beljakovinska hrana za ljubljenčke ni škodljiva za pse z zdravimi ledvicami. Živalsko telo prebavlja in presnavlja beljakovine, dušik pa se sprošča kot stranski produkt.
• Presežek dušika se izloči preko ledvic. Prehrana z visoko vsebnostjo beljakovin proizvede več dušikovih stranskih produktov, ledvice pa ta dušik preprosto izločijo z urinom.

Kaj se zgodi, če je v pasji prehrani premalo beljakovin

Če je beljakovin v prehrani psa premalo, jih telo začne črpati iz mišic, kar močno škoduje pasjemu zdravju. Dr. Cailin R. Heinze (Pondering Pet Protein: How much protein should my pet get?, 2019) opozarja, da začnejo psi pri premalo beljakovinah v prehrani izgubljati na teži, na mišicah, oslabijo, upočasni se jim prebava in tvegajo nabiranje tekočine v prsih in trebušni votlini.

Najbolj ogroženi so ljubljenčki na veganski dieti in doma pripravljenih obrokih. Pri njih obstaja največje tveganje za pomanjkanje ustreznih beljakovin in s tem povezanih esencialnih aminokislin v prehrani.

V resnici obstaja v strokovnih krogih že dlje časa burna razprava o vplivu hrane, bogate z beljakovinami, na zdravje psa z obolenjem ledvic. A stroka se strinja v delu, da ustvarjajo beljakovinski viri z visoko biološko razpoložljivostjo manj odpadnih produktov (toksinov) pri presnovi, zato so boljša izbira.

Kako bogata z beljakovinami naj bo hrana psov brez zdravstvenih težav?

V nekaterih krogih prevladuje ideja, da hrana z manj beljakovinami manj obremenjuje ledvice psov, zato ledvice kasneje obolijo. Vendar temelji na trhlih dokazih.

Tudi nekatere človeške diete temeljijo na izjemno visokih količinah beljakovin. Prehrana bodybuilderjev, na primer, temelji na visokih količinah beljakovin. A raziskave kažejo, da zaradi tega niso nič bolj podvrženi boleznim ledvic od ostalih ljudi.

Hrana za psa, bogata z beljakovinami, nima posebnega vpliva na zdravje in počutje psa v pozitivnem in negativnem smislu. Odvečne količine beljakovin pasje telo razgradi in izloči z urinom.

Na voljo je dovolj znanstvene literature, ki dokazuje, da so diete z visoko kakovostnimi beljakovinami zdrave za pse vseh starosti, tudi za mladiče vseh pasem in velikosti, starejše odrasle pse, debele pse itd. Raziskave so pokazale, da beljakovine ne povzročajo škode, ortopedskih težav pri mladičih in poškodb ledvic pri starejših psih. (The myth of protein and renal damage in dogs, nutritionistfordogs.com)

Kako bogata z ogljikovimi hidrati naj bo hrana psov?

Če smo namenili toliko besed za razmišljanje o koristi pasje hrane, bogate z beljakovinami, je prav, da osvetlimo še ogljikove hidrate. Koliko ogljikovih hidratov v resnici potrebuje pasji organizem?

Nutritional Research Council of the National Academy of Sciences je v svoji raziskavi z naslovom Nutrient Requirements of Dogs and Cats (2006 Edition, National Academies Press, Washington, DC) prišel do šokantne ugotovitve. Nič! Točno NIČ ogljikovih hidratov v obliki hranil potrebujejo psi za življenje.

V primerjavi z beljakovinami in maščobami se ogljikovi hidrati ne uvrščajo med esencialna hranila v zdravi prehrani psa.

A vendar velika večina pasjih hran vsebuje med 30 do 60 (ali več) % ogljikovih hidratov. Zakaj?

Zakaj so recepture multinacionalk bogate z ogljikovimi hidrati

Njihova ljubezen do ogljikovih hidratov sega vse do daljnega leta 1950, saj so:

• Enostavno dostopni.
• Imajo dolg rok trajanja.
• Nujni pri procesu izdelave briketov.
• Poceni (glede na kalorije v primerjavi z beljakovinami in maščobo).

Zanimivo je, da niti eden od navedenih vzrokov ni povezan z dejanskimi prehranskimi potrebami psov.

So ogljikovi hidrati varna sestavina v prehrani psov

V resnici niso v celoti slabi. V razumnih količinah so vir energije psom. Težava ogljikovih hidratov v pasji hrani leži v količinah, ki jih izbrana receptura vsebuje.

V primerjavi s prehrano pasjih prednikov so ti zaužili drastično nižje količine ogljikovih hidratov od današnjega psa. Avtorja knjige See Spot Live Longer (2007), B. Taylor in S. Brown, ocenjujeta, da so predniki današnjega psa zaužili okoli 14 % ogljikovih hidratov dnevno. Danes vsebuje hrana za pse v povprečje med 46 do 74 % tega hranila, kar je kar 4x več od hrane prednikov.

Je torej močna hrana za psa, bogata z beljakovinami, nevarna zdravju psa?

Ne. Hrana za zdrave pse z visoko vsebnostjo beljakovin je dobra zanj, dokler so sestavine v njej kakovostne in zdrave. Diete z visoko vsebnostjo beljakovin in vlaknin lahko pri psih spodbujajo pusto telesno maso in zdravo težo. Ker je večina psov v npr. ZDA (in po svetu) prekomerno težkih ali debelih, so lahko diete z visoko vsebnostjo beljakovin ključni del enačbe za boljše zdravje psov. Raziskave jasno kažejo, da beljakovine in vlaknine pomagajo pri preprečevanju in boju proti debelosti pri psih (A high protein high fibre diet improves weight loss in obese dogs, 2009). 

Ogromno je dokazov, da psi odlično uspevajo ob hrani, bogati z beljakovinami. A ogljikovi hidrati so poceni, enostavni za predelavo in hitro zasvojijo pse. Da, prav ste prebrali. Tudi psi se lahko zasvojijo s hrano, bogato z ogljikovimi hidrati.

Zdravemu psu beljakovinsko bogata hrana v ustreznih količinah ne bo poslabšala zdravja, povzročala debelosti, uničevala ledvic ali jeter. Če vidite, da se pes bolje počuti ob visoko beljakovinski hrani, ima lepšo dlako in kožo, nima rjavih madežev okoli oči in smrčka, poka od energije … zakaj bi prešli na krmno mešanico slabše kakovosti? Če se negativni zdravstveni simptomi povrnejo takoj ko preidete na hrano, bogatejšo z ogljikovimi hidrati, zakaj vztrajate ob njej?

V prispevku smo navedli kopico informacij z viri. Odločitev vsakega lastnika je, ali bo o njih razmislil, jih kritično ovrednotil, opazoval psa in vpliv različne prehrane nanj. Ob tem pa razumemo, da je mnenje veterinarja lahko drugačno in da so ravno veterinarji za velik del lastnikov prvi mnenjski vodje pri izbiri prehrane psov in tarča multinacionalk, ki proizvajajo hrano z malo mesnimi beljakovinami.

Komu verjeti

Stroka si zdravo prehrano psov tolmači zelo različno. Na eni strani boste našli zagovornike trditev, da so psi vsejedi, na drugi, da so pretežno mesojedi. Oboji trdno verjamejo v svoj prav in vam bodo brez večjih težav nanizali vrsto takih in drugačnih raziskav, ki podpirajo njihove trditve. Ene raziskave bodo delovale nepristranske, druge bodo financirane s strani multinacionalk. Komu verjeti?

Psu. Verjemite psu! Če pes nima diagnosticiranih težav z ledvicami ali jetri, hrano poje z užitkom, je poln energije, ima zdrav iztrebek in se dobro počuti, potem nekaj z izbrano hrano počnete hudo prav. Hrana, bogata z beljakovinami, je bolj ješča, zato je psi potrebujejo manj, da se nasitijo. Količina prejete hrane je seveda odvisna tudi od aktivnosti psa, starosti, velikosti, reproduktivnega stanja in morebitnih bolezni.

A trditve, da vpliva na zviševanje prekomerne telesne teže ljubljenčkov, so najmanj smešne. Pes, ki uživa hrano, bogato z ogljikovimi hidrati, je v popolnoma enaki nevarnosti, da se prekomerno poredi, če ne večji, od psa, ki uživa t. i. močno hrano. Pes, ki uživa z ogljikovimi hidrati bogato hrano, mora, da doseže sitost, pojesti več hrane, ki je manj ješča in povzroča večjo zasvojenost. Lahko preizkusite na sebi, če ne verjamete.

Hrana, bogata z beljakovinami, ne povzroča okvar ledvic. Kaj pa sedaj?

Raziskave so dokazale, da hrane za pse, bogate z beljakovinami, ne povzročajo okvar ledvic. Nakazujejo tudi, da beljakovine niso vpletene v napredovanje kronične odpovedi ledvic. Pokazalo se je ravno obratno! Omejevanje beljakovin ima v prehrani psov dejansko škodljive učinke na ledvice. (Long-term renal responses to high dietary protein in dogs with 75% nephrectomy, John L Robertson, Michael Goldschmidt, David S Kronfeld, John E, Tomaszewski, Gary S Hill and Kenneth C Bovee, School of Veterinary Medicine and School of Medicine, University of Pennsylvania, Philadelphia, Pennsylvania, and Baltimore City Hospitals, Baltimore, Maryland, USA, Revised 23 May 1985).

Večina proizvajalcev pasje hrane ima enostavnejši in cenejši proizvodni proces, ali višji dobiček na kratko, če hrana vsebuje veliko ogljikovih hidratov. Poleg tega navajanje le-teh na deklaracijah pasjih hran ni obvezno, zato je njihova ocena vsebnosti v celoti prepuščena znanju o preračunavanju sestavin v pasji hrani lastnikov. Desetletja zgrešenih smernic omejevanja beljakovin v prehrani psov so pustila svoj pečat. Spremembe ustaljene doktrine omejevanja beljakovin v prehrani psov so v kombinaciji z marketinškim strojem multinacionalk, ki so zgradile imperij na hrani, bogati s (poceni) ogljikovimi hidrati, in njihovem prikritem financiranju veterinarskih univerz, izjemno oteženo opravilo.

Po drugi strani so specialne diete za pse, formirane za prodajo izključno preko veterinarskih postaj, izjemen vir prihodkov tako za multinacionalke kot veterine. Predstavljajo obliko “terapije” za bolezni s slabo prognozo, ki jih lastniki v želji pomagati bolnemu psu nekritično sprejmejo z odprtimi rokami. A kdo bi jim zameril? Desetletja napačnih predstav o vplivu beljakovin na zdravje psov so pustila svoj pečat in nič ne kaže, da se bo v kratkem kaj spremenilo.

Verjemite psu.

Foto: AndrewLozovyi (Evgen Boyko)