10 nevarnosti, ki ogrožajo spuščene pse s povodcev

Posodobljeno: 12/05/2024

Vsake toliko se na družabnih omrežjih vname srdit dvoboj med zagovorniki sprehajanja psov na povodcu in nasprotniki. Ni nepomembno, da je na strani zagovornikov slovenska zakonodaja. Nasprotniki privezovanja psov na sprehodu se večinoma naslanjajo na svoje izkušnje s psom in svobodo, ki jo potrebuje kuža. Praviloma ne popušča nobena stran, prepričani ostajajo neomajni. Slovenska zakonodaja je v očeh mnogih le popisan list, brez vidnih sankcij ob ignoriranju.

Zagovorniki privezovanja psov in zakonodaja se naslanjajo na slabe izkušnje, naravo psov in možne zaplete. Nasprotniki sprehajanja psov na povodcu se naslanjajo na dobro počutje psa, pozitiven vpliv svobode na socialno življenje psa, govorico telesa in celostno dobrobit na psihofizično stanje svobodno tavajočega kužka na sprehodu.

V nadaljevanju bomo osvetlili 10 nevarnosti, ki ogrožajo spuščene pse s povodcev. Razumemo navdušenje lastnikov nad svobodo sprehajajočega psa. Ob enem smo trdno prepričani, da se večina lastnikov ne zaveda nevarnosti in dejstva, da so psi, ne glede na velikost, šolanje in pasmo, nepredvidljivi. So kot otroci. Naši otroci. A je rezlika. Pri otrocih se dobro zavedamo nevarnosti, ki prežijo nanje na sprehodu. Pse čisto brezskrbno spustimo in se zanašamo na njihovo inteligenco, ki jih bo obvarovala pred incidenti. Halo?

1. Nevarnost, da psa zbije vozilo

Pes ni odrasla oseba, ki bi lahko kritično ocenila hitrost ali nevarnost vozila za njegovo življenje. Če bi to držalo, potem se psi ne bi nevarno podili za njimi in hkrati jezno lajali na premikajoča vozila. V naši ulici prebiva družina, ki striktno spušča psa s povodca in mu dovoli, da se sam sprehaja po naselju. Kuža ima grdo navado lajanja in tekanja za vozili. Tudi otroki na kolesih in skirojih. Pri tem ogroža sebe in otroke. Odziv lastnikov je klasičen. Ko zaslišijo svojega psa, kako besno laja po ulici, pridrvijo na cesto in se še sami s kričanjem pridružijo splošnemu kaosu in hrupu. Kombinacija je neverjetno toksična. Pes se praviloma ne zmeni za kričanje lastnikov. Ko je “sovražno” vozilo mimo, se zadovoljen odpravi dalje po “svojih opravkih” vzdolž ulice. Če na neustrezno vedenje opozorimo lastnike, so vidno prizadeti, saj v vedenju svojega psa ne vidijo težav, privezovali pa ga tudi ne bodo. Pes namreč potrebuje svobodo.

Vsako leto pod kolesi avtomobilov konča določeno število psov. Koliko, je težko oceniti, saj vsi lastniki veterinarski postaji ne prijavljajo smrt kužka. Ti psi niso bili privezani, niso imeli ustrezne vzgoje in ustrezno informiranega lastnika. Zanašanje, da bo pes znal oceniti nevarnost približevanja premikajočemu se vozilu, je precenjeno. Če bi psi resnično bili sposobni oceniti tveganja, smrti psov pod kolesi vozil ne bi bilo. Pa so. In to neodvisno od velikosti, pasme in starosti psov.

Še en dejavnik v tej zgodbi je pomemben. NIHČE si ne želi povoziti psa. Tudi če odvzamemo človekovo komponento naklonjenosti do psov, je ob trku s psom potrebno upoštevati komponento poškodbe karoserije. Že zaradi škode, če smo direktni. Zato so take nesreče vedno na strani pasjih lastnikov, ki niso spoštovali zakonodaje in predvideli negativnih posledic pasjega vedenja.

Znani so primeri, ko se je neprivezan pes na sprehodu umikal drugemu psu, nenadoma stopil na cesto in končal pod kolesi. Če vprašate nas, so to nepotrebne smrti ali poškodbe, ki bi se dale preprečiti s spremembo ideologije pasjih lastnikov.

2. Nevarnost, da pes poškoduje človeka

Psi lahko zelo enostavno in hitro poškodujejo človeka. Če so okoliščine prave, lahko čisto vsak pes ugrizne.

Nikar se ne tolažite, da je vaš kuža prijazen, nenapadalen in ne bi nikoli poškodoval človeka. Psi so družabna bitja in mnogi kužki navdušeno reagirajo na vsako prijazno besedo mimoidočih. Čisto enostavno in nehote s svojim veselim skakanjem po mimoidočih podrejo otroka ali starejšo osebo, kar ima lahko nepredvidene posledice. Po drugi strani lahko ob skakanju po človeku poškodujejo ali umažejo njegovo obleko ali mu opraskajo kožo. Verjemite, da si večina ljudi tega ne želi, čeprav z nasmehom prenašajo vesel odziv kužka.

Prav zanimivo je, kako se določeni lastniki ne želijo vživeti v čustvene stiske otrok in odraslih, ko se ti srečajo z neprivezanim psom. Nekateri ljudje so vzgojeni, da se bojijo psov. Drugi imajo slabe izkušnje ali se uvrščajo med bolj previdne. Ni redek pojav, da na sprehodu vidimo otroke, ki se začnejo jokajoče stiskati k staršem, ko v daljavi zagledajo spuščenega psa. Nekateri odrasli se takemu psu izognejo v vidnem loku. A to ne omehča lastnikov. Otrokom prijazno prigovarjajo, da jim njihov kuža ne bo nič naredil, medtem ko ostale sprehajalce v vidni stiski gladko ignorirajo. Stavek “Ne počni drugim, česar ne želiš, da počnejo tebi” se zdi ob opisani situaciji kar na mestu, se vam ne zdi?

3. Nevarnost preganjanja / uboja živali

Psi so lovci. Mnoge pasme imajo izjemen lovski nagon. Če takega psa spustite v naravi, tvegate, da se bo zapodil za divjadjo in se v lovski sli izgubil. Ne verjamete? Kar preverite statistiko društva K9 in objave obupanih lastnikov, ki so izgubili pse na sprehodu v naravi. Mnogi lastniki se zavedajo, da psom sprehajanje brez povodca v urbanih naseljih ni dovoljeno. Zato gredo z njim na sprehod v naravo, misleč, da je tam njihov pes popolnoma varen in se bo lahko naužil precenjene svobode gibanja in sprejemanja odločitev, kam in kako daleč se bo oddaljil od lastnika. Kakšna napaka!

Kadar spuščeni psi ulovijo plen (zajec, srna, tudi mačka), se to praviloma ne konča dobro za žrtev. Na spletu smo izbrskali zapis, da po podatkih lovskega informacijskega sistema Lisjak za obdobje 2006 – 2010 za posledicami pasjih zob vsako leto pogine od 1.000 do 1.600 divjih živali. Žal novejših nismo našli, a že ta številka pove veliko! 

Najpogosteje psi s svojim odzivom na divjad močno presenetijo lastnike. Tudi zato društvom, ki se ukvarjajo z iskanjem psov, nikoli ne zmanjka dela. Lastniki psov se namreč težko sprijaznijo z lovsko naravo svojih najboljših prijateljev in krepko podcenjujejo naraven nagon psa.

4. Nevarnost zapleta z agresivnimi psi

“Saj ne bo nič naredil. Moj je prijazen.”, hiti razlagati lastnik, prepričan, da zanj ne veljajo zakoni o privezovanju psa, medtem ko drugi s stisnjenimi zobmi trdno stiska povodec svojega psa v rokah in se ga trudi obvladati. “Pa moj ni!”, mu v jezi pribije, kar ne ubije prešernega vedenja lastnika “prijaznega”, spuščenega psa. Kaj znano?

Niso vsi psi enaki. Nimajo vsi psi enakih izkušenj. Niso vsi psi šolani. Sploh pa psi niso predvidljiva bitja.

Ste kdaj videli, kako izgleda pasji dvoboj? Strašljivo. Če je vanj udeležen en velik in en majhen pes, se lahko tragično konča za manjšega. Boj je praviloma tako srdit, da poznavalci odsvetujejo laikom posege vanj, ker so lahko hitro močno poškodovani. Če je v boj vpleteno več psov, je situacija še dosti bolj resna in nevarna. Na FB je nekaj mesecev nazaj krožila objava lastnice manjšega psa. Delila je hude ugrize svojega kužka, ki so mu ga zadali neprivezani psi na sprehodu. Ob tem je pretresljivo prosila ljudi, naj ne sprehajajo psov brez povodca, in jim obupano skušala razložiti pasjo nepredvidljivost in negativne posledice.

5. Nevarnost trka psov z negativnimi izkušnjami iz preteklosti

Včasih imajo lastniki pse z vedenjskimi težavami, v katere so vložili izjemno veliko truda s ciljem spremeniti njihovo naravo. Bodisi so jih vodili na drage tečaje, poiskali pomoč pasjih trenerjev ali psihologov. Vse z namenom, da se pes otrese svojih strahov, agresivnega odziva ali nekih drugih nezaželenih vzorcev vedenja. Dovolj je eno samo negativno srečanje rehabilitiranega psa z npr. nepripetim agresivnim psom na sprehodu, in ves čas, denar, delo na psu bo izgubljeno oz. izničeno.

Poseben primer je vpliv spuščenih psov na delovne pse. Delovni psi so šli skozi dolg, drag postopek usposabljanja s ciljem opravljanja neke naloge (pomoč ljudem …). Spuščeni psi lahko zmotijo njihovo delo in pri delovnih psih sprožijo razvoj strahu, nelagodja. Včasih so delovni psi tudi napadeni in do konca življenja čustveno in fizično zaznamovani z negativno izkušnjo srečanja z drugim neprivezanim psom. Ti namreč vdirajo v njihov, bomo kar konkretni, delovni prostor. Bodisi se želijo družiti z njimi, bodisi jih nevarno zasledujejo na izvlečnih povodcih. Izvlečni povodci so še posebej nevarni, saj se tako ljudje kot živali zlahka zapletejo vanje, zato poškodbe niso tako redke, kot se zdi.

6. Nevarnost zaužitja strupene snovi

Nikakor ne morete kontrolirati prehrane psov, če jim dovoljujete, da se prosto sprehajajo. Psi imajo odličen vonj in bodo izbrskali marsikatere ostanke hrane ali še kaj slabšega. To izrabljajo osebe, ki po mestih psom nastavljajo npr. podganji strup. Računajo namreč, da ga bodo zaužili spuščeni psi na sprehodu. In še kako imajo prav. Psi lahko zaužijejo tudi pokvarjeno hrano, hrano, ki jim škodi, izločke drugih živali, strupene rastline ali tujke, ki se jih bo dalo le kirurško odstraniti. Je vaš občutek svobode, ki jo omogočate psu, res vreden tveganj, ki jim je spuščen pes izpostavljen na sprehodu?

7. Pasji izločki na neprimernih mestih

Zagotovo lahko pri psu na povodcu kontrolirate, kje se bo polulal in pokakal. Drugače je pri spuščenem psu. Če se bo pokakal sredi pločnika, boste verjetno opazili, čeprav ni nujno. Zagotovo pa ne boste opazili lulanje psa, ki se je preveč oddaljil, po avtomobilskih gumah, sosedovem travniku ali poštnem nabiralniku. Na tej točki vas vprašamo, kako bi se počutili, če bi bil polulan vaš avto, polulana in pokakana vaša zelenica ali polulan vaš poštni nabiralnik?

Ob tem dajete na preizkušnjo dobre sosedske odnose. Kajti slej kot prej bodo sosedje opazili, da se vas kuža prosto sprehaja in ponemarja na njihovih tratah, dvoriščih … Resnično mislite, da je tako vedenje psa vredno medsosedskih sporov? Večina sosedov vedenja psa ne bo razumela, opravičevala ali odobravala. Nihče ne čisti rad pred svojim pragom za tujimi ljubljenčki, ne glede na svoj pozitiven odnos do njih.

8. Tveganje okužbe z nevarnimi prenosljivimi boleznimi

Pasji iztrebki se jemljejo čisto preveč enostavno. Niso zastonj priporočila in pričakovanja, da bo odgovoren lastnik med sprehodom pobiral kakce svojega psa. Seveda smo ljudje različni, zato se mnogim to še vedno zdi nepotrebno opravilo. A se zavedanje zvišuje in vsaj podnevi večina lastnikov pridno pobira kakce za svojimi kužki na sprehodu. A ljudje smo kot psi, bomo sarkastični. Tudi mi se vedemo drugače, kadar mislimo, da nas nihče ne vidi. Zato boste še vedno ob popularnih sprehajalnih poteh našli kupe pasjih kakcev, ki jih ni nihče pobral. Ti kupčki ne ogrožajo le drugih živali, ampak tudi ljudi.

Zoonotska bolezen ali zoonoza je bolezen, ki jo povzročajo mikrobi, ki se širijo z živali na ljudi. Povzročitelji zoonoz so bakterijevirusiglive in zajedavci. Načini prenosa so lahko različni, na primer preko blata in drugih izločkov. Skladno z raziskavo zoonotskih bolezni, ki se lahko pojavijo ob stiku s pasjim iztrebkom, vključujejo kampilobakteriozo, salmonelozo, kriptosporidiozo in okužbo z E. coli. Najpogosteje se paraziti prenašajo na ljudi (še posebej otroke), če psi niso ustrezno razglisteni. Tveganje je seveda obojestransko. Preko pasjih iztrebkov se lahko okužijo tako psi kot ljudje. No, pa smo tveganju okužbe z zoonozami dodali še lekcijo smiselnosti pobiranja pasjih kakcev.

9. Nevarnost razvoja slabih navad

Pes brez povodca tvega, da bo osvojil vrsto slabih navad. Dlje kot mu boste dovoljevali, da se nepripet sprehaja, bolj trdovratne bodo. Neprivezan pes se lahko nauči tekati do vsakega psa ali oseb, ki jih sreča na sprehodu. Tako vedenje se s časom močno okrepi in zakorenini. Opazili boste, da bo vas kuža želel stika z drugimi psi in sprehajalci tudi potem, ko bo že na povodcu. Rezultat lahko privede do močnega vlečenja za povodec in frustracije psa na sprehodu ali celo do frustracije zaradi onemogočanja stikov.

Pes lahko osvoji še druge slabe navade. Izjemno ogrožajoča je ignoriranje odpoklica. Ali igranje igrice “ujemi me, če me moreš”. Zelo malo psov osvoji vedenje t. i. 100 % odpoklica. Če vas kuža ne uboga ali se vam “igrivo” izmika, ko ga skušate na sprehodu znova pripeti na povodec, potem NI KANDIDAT za sprehod brez povodca!

Kaj pravi stroka? Stroka pravi, da bi morali biti na povodcu vsi psi. Tudi najbolje izšolani. Zakaj? Zaradi lastne varnosti, saj nikoli ne veš, kaj nepredvidljivega se lahko pripeti na sprehodu.

10. Tveganje plačila kazni

Čisto za konec smo pustili oris zakonskih okvirjev, ki predpisujejo privezovanje psa na javnih površinah.

Zakon o zaščiti živali (ZZŽiv) določa splošne zahteve za obvladovanje psov, da niso nevarni okolici. V drugem odstavku 11. člena določa, da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. Tretji odstavek določa, da morajo skrbniki psov na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Kazen za ravnanje v nasprotju z 11. členom Zakona o zaščiti živali znaša za fizično osebo 200 od 400 do evrov, kar je določeno v 6. točki 46. a člena ZZŽiv.

Zakon o divjadi in lovstvu v 35. členu določa, da psov ni dovoljeno brez nadzorstva spuščati v prosto naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi. Z globo od 420 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez nadzorstva spušča psa v prosto naravo.

Zakoni so zapisani, da ščitijo živa bitja. Pomislite, zakaj se nekaterih brez razmisleka držite? Zakaj se ustavljate pred rdečo lučjo semaforja in ob tem ne razpravljate z ostalimi udeleženci v prometu o “saj ne bom nikogar povozil”? Zato, ker dajejo pozitivne rezultate. Morda še nimate slabih izkušenj s sprehajanjem psa brez povodca. A verjemite, tveganje ni zanemarljivo. Iskreno upamo, da se boste zamislili ob 10 nevarnostih, ki ogrožajo spuščene pse s povodcev. In spremenili svoje prepričanje in navade.

Kako lahko polepšate sprehode svojega psa

  • Če imate ograjen vrt pred hišo, lahko enostavno in na varen način omogočite psu, da se naužije svobode in vonjav okolja. Morda imajo ograjen vrt vaši sorodniki ali dobri prijatelji. Prosite jih, da se občasno “zdivja” pri njih.
  • Na sprehodu uporabite daljšo vrvico, ki bo omogočala psu raziskovanje okolice. A pozor! (Pre)dolgi raztezni povodci so velikokrat nevarni za vas, psa, kolesarje, skiroje in ostale sprehajalce. Zato pazite, koliko in kdaj jih uporabljate.
  • Večkrat postojte in dovolite psu, da temeljito ovoha okolico na sprehodu.
  • Če imate možnost, peljite psa v pasji park. Boljši pasji parki imajo dva ločena ograjena prostora za manjše in večje pse, kar zmanjšuje možnosti konfliktov. A tudi tukaj se morate držati pravil in upoštevati starost, karakter in ubogljivost svojega psa.

Povzeto po: 10 Dangers of Letting a Dog Go Off-Leash, A. Farricelli, PetHelpful, 2023

Deli objavo

Podobne vsebine